Ironija varčevanja za pokojnino je, da se nanj spomnimo šele nekaj let pred upokojitvijo, ko je lahko že prepozno, da privarčujemo omembe vredne zneske, s katerimi bi si lahko pomagali.

Znani pregovor iz ZDA pravi, da je za otrokov študij dobro začeti varčevati na dan njegovega rojstva, za pokojnino pa na naš prvi delovni dan. Če prenesemo navedeno na slovenske razmere, kjer imamo študij še večinoma brezplačen oziroma ga plačamo posredno iz prispevkov, na drugi strani pa tudi pri nas mladi vse težje pridejo do prve nepremičnine, bi lahko rekli, da v idealnih razmerah začnemo za otrokovo stanovanje varčevati na dan njegovega rojstva, za pokojnino pa na svoj prvi delovni dan.

S tem se strinja tudi večina finančnih svetovalcev. Zakaj? Veliko si nas ne predstavlja, da bomo v pokoju potrebovali zadostne prihranke, da nam bodo lahko zagotavljali dostojne prihodke skupaj z javno pokojnino, in ker lahko obdobje pokoja traja 20, 25 ali 30 let in več, govorimo o zelo dolgem časovnem obdobju, zaradi tega pa ne bomo prišli daleč z zneski nekaj tisoč evrov, ampak govorimo o občutno večjih zneskih. Z leti praviloma zaradi slabšega zdravja naraščajo plačila iz žepa za zdravstvene storitve, ki nam jih ne pokrije zdravstveno zavarovanje, če temu dodamo še morebitno potrebo po nastanitvi v domu za starostnike ali strošek oskrbe na domu, pridemo hitro do visokih stroškov, ki presegajo višine javnih pokojnin.

Obrestnoobrestni račun – osmo čudo sveta

Velik razlog, zakaj je dobro začeti varčevati čim bolj zgodaj, pa čeprav z manjšimi zneski, je moč obrestnoobrestnega računa, ki ga nekateri označujejo za osmo čudo sveta (nekateri celo slavnemu fiziku Albertu Einsteinu pripisujejo ta citat). Zakaj osmo čudo? Zaradi preprostega razloga, da lahko zaradi obrestnoobrestnega računa privarčujemo z manjšimi vplačili dolgoročno veliko več, kot da bi le kratkoročno izvajali velika vplačila, kot je razvidno iz naslednjega primera.

Poglejmo nazoren primer. Marko začne varčevati prvi delovni dan z mesečnim vplačilom sto evrov in varčuje prihodnjih 40 let, njegova sodelavka Maja pa začne varčevati 20 let za njim in kljub temu, da do svoje upokojitve prihodnjih 20 let vplačuje občutno večji mesečni znesek (300 evrov), na koncu privarčuje manj sredstev ravno zaradi moči obresti (v obeh primerih sta predpostavljena povprečni letni donos v času varčevanja v vrednosti pet odstotkov in enakomerno izvajanje mesečnih vplačil celotno obdobje).

Prva Markova vplačila so se namreč obrestovala skoraj 40 let in pri dolgoročnem varčevanju, kar varčevanje za pokojnino gotovo je, pride moč obrestnoobrestnega računa resnično do izraza. Zaradi tega je toliko pomembnejše, da če le lahko, začnemo varčevati čim prej, pa čeprav le z majhnimi zneski, ki jih lahko seveda vedno tudi pozneje povečamo, saj bomo le tako izkoristili polno moč obresti v svojo korist.

Denar, ki ni investiran, izgublja realno vrednost

Če kdaj, je to še posebej očitno v zadnjih mesecih, ko je tudi v Sloveniji močno zrasla inflacija. To pomeni, da naš denar, če leži na bančnem računu, izgublja vrednost in bomo jutri lahko za enako vsoto denarja kupili veliko manj dobrin, saj se bodo te podražile oziroma so se že. Tako dejansko kupna moč naših prihrankov kopni, čeprav je stanje na računu lahko še vedno enako in imamo recimo še vedno 20 tisoč evrov prihranka, ampak s temi 20 tisoč evri lahko kupimo toliko manj dobrin ali storitev. Zaradi tega je v teh časih še toliko pomembnejše, da z vlaganjem na kapitalske trge prihrankom ohranjamo realno vrednost.

Varčevanje na delniških trgih, ki se izplača

Dolgoročno varčevanj v tej naložbeni polici je donosno in davčno ugodno.

Vabimo vas, da si naredite brezplačni izračun:

(Vir: Finance)

PokojninaVarčevanje
eIZRAČUN

Varčevanje za pokojnino

Izračunaj