Ob nakupu stvari ali izdelkov, ki jih štejemo za investicijo, se mnogokrat vprašamo, kako to dragocenost zaščititi, da bi čim dlje ohranjala vrednost ali da bi ob morebitni nesreči imeli čim manj izgube. To storimo za naše avtomobile, nakit, celo za kose oblačil, ki so nam dragi in pri srcu. Mnogokrat pa pozabimo na naše finance; predvsem na nepremičninski kredit.

Dejstvo je, da je nepremičninski kredit ena največjih odločitev, ki jih v življenju sprejmemo. Po navadi jemljemo kar velike (hipotekarne) kredite, ki jih dolga leta odplačujemo s precej visokim mesečnim obrokom. V primeru delovne nezmožnosti in neodplačevanja pa nam grozi unovčitev hipoteke, zaradi česar lahko ostanemo brez doma.

Verjetno marsikdo ne pomisli, a pri dedovanju podedujemo tudi dolgove. Dedič je po 142. členu Zakona o dedovanju odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Kar posledično pomeni dedovanje kreditov: mnogokrat so to lahko naši nepreskrbljeni in mladoletni otroci.

Zmotno je tudi mnenje, da je kredit dovolj zavarovan že z zavarovanjem, ki ga uredijo na banki, a v resnici temu ni tako. Sicer obstaja možnost dodatnega zavarovanja v primeru izgube službe, in sicer za začasno kritje. Z bančnim zavarovanjem v resnici ne zavarujemo naših dedičev, pred neplačili se zavaruje banka, zavarovalnica pa vloži regresni zahtevek do kreditojemalca in krog je sklenjen. Potrebno je vedeti tudi, da je hipoteka jamstvo za banko, ne za družino, saj smo v primeru neplačevanja lahko ob nepremičnino. Takšno terjatev bo banka predala kot odškodninski zahtevek, nad zastavljenim predmetom se bo izvedla sodna izvršba in v primeru smrti kreditojemalca lahko pride do izgube nepremičnine.

Vsemu temu se gre seveda izogniti.

Ena izmed potencialnih rešitev je ta, da se dediči odpovejo dediščini. S tem pa se odpovedo tudi stanovanjem, hišam, avtomobilom in še čemu. Prav to je razlog, da se večina ne odloči za to možnost.

Kje je torej rešitev za zaščito naših najbližjih?

Odgovor se skriva v hipotekarnem, rizičnem zavarovanju, oziroma zavarovanju za primer smrti v višini dolga. Rizična življenjska zavarovanja zaščitijo naše najbližje prek kritjem raznih stroškov v primeru smrti. Sem najpogosteje spadajo naši neizplačani krediti. V primeru potreb po visokih kritjih so primernejša in lažje dostopna rizična življenjska zavarovanja. Razlog se skriva v nižjih letnih premijah, kot so pri tistih s klasičnim življenjskim zavarovanjem z doživetjem.

Učijo nas zgodbe

Partnerja brez otrok sta vzela stanovanjsko posojilo v višini 70.000 evrov za obdobje 15 let. Mesečna anuiteta je znašala okoli 450 evrov. Oba sta bila zaposlena, zato sta si obrok delila. V petem letu od najetja posojila je gospa umrla in njen partner je ostal dolžan 68.000 evrov (v prvih letih namreč večji del anuitete odpade na odplačilo obresti in ne glavnice). Gospodu se je življenje že tako obrnilo na glavo ob izgubi partnerice, po njeni smrti pa je še dodatno finančno obremenjen s preostankom kredita in z ostalimi stroški. Z riziko življenjskim zavarovanjem v primeru smrti zavarovalnica plača celoten dolg na banki, banka pa iz nepremičnine izpiše hipoteko. Preživeli partner bi se tako lahko razbremenil mesečnega odplačevanja posojila in lahko bi poskrbel za mirno žalovanje ob izgubi partnerice.

Naš drugi primer je štiričlanska družina z dvema otrokoma. Stara sta 10 in 12 let. Starši so umrli v tragični prometni nesreči. Banki so bili dolžni še 68.000 evrov iz naslova nepremičninskega kredita. Dolg je sedaj padel na dva otroka, ki ga bosta morala povrniti, odplačati dolg na banki ali pa prodati nepremičnino in se preseliti.

Zgodbe v številkah: Kritje nepremičninskega kredita v primeru smrti kreditojemalca

Kot primer vzemimo 30 let starega kreditojemalca s kreditom za obdobje 15 let in v višini 70.000 evrov. Naš kreditojemalec je ves čas zavarovan za 70.000 evrov:

Ne rini z glavo skozi zid!

Banka vam bo pri sklepanju kredita najverjetneje ponudila sklenitev življenjskega zavarovanja – po navadi je to v kombinacija s stanovanjskim kreditom. Višine premij so med posameznimi zavarovalnicami različne, zavarovanje pa pri nobeni banki ni pogoj za sklenitev kredita. Prav tako ne sklepajte zavarovanja samo zato, ker vam ponujajo popust pri obrestni meri. Na koncu boste za zavarovalno premijo plačali več, kot bi prihranili pri obrestih. Vse to pa na koncu koncev pomeni, da ste lahko preudarni in izbirčni.

Kako torej izbrati pravo zavarovanje?

Primerjajte kredite med bankami tako, da primerjate efektivno obrestno mero (EOM), kjer so zajeti vsi stroški kredita, ni pa zajet strošek zavarovanja za smrt. Nato pa prištejte še stroške življenjskega zavarovanja. Tako boste videli, če se vam res splača skleniti zavarovanje zaradi znižane obrestne mere. Po navadi je žal tako, da se ne splača.

Na konec koncu

Da bi vam torej bilo pri sklenitvi te pomembne naložbe čim lažje, ne pozabite:

• Zavedajte se, da banke običajno sodelujejo le z eno zavarovalnico, zato vam bodo ponujali le tisto zavarovanje.

• Življenjskega zavarovanja za smrt ne gre zamenjevati z zavarovanjem kredita pri zavarovalnici.

• Banke vam bodo najverjetneje ponujale še druga naložbena in nezgodna zavarovanja. Preverite, kaj krijejo in če se jih splača vzeti kje drugje. Pametno jih je dati tudi v presojo neodvisnemu svetovalcu. Tako se boste potencialno izognili dragemu zavarovanju, ki niti ni smiselno.

eIzračun: Kreditna zaščita

Kreditna zaščita
eIZRAČUN
NepremičnineZavarovanje