Je prišla mama do mene in mi rekla, da jo naj dobro zavarujem, če se ji kaj zgodi. Seveda, jaz ne bi bila jaz, če je ne bi vprašala: »Ja, kako to misliš, če se tebi kaj zgodi?«
»Če se mi kaj zgodi, da vsaj nekaj dobim.« S takšnim odgovorom se seveda kot svetovalka ne morem zadovoljiti in skleniti kar nekega zavarovanja za poškodbe. Zato sem jo spraševala dalje: »Recimo, kaj če se ti zgodi?« Pa odvrne: »Če si zlomim roko ali nogo, da nekaj dobim, pa če mogoče umrem,…«
In sem se nasmehnila, saj sem takoj vedela, da pred mano sedi spet en običajen človek, ki se sicer želi zavarovati, nekako čuti, da obstaja potreba po zavarovanju. A tako kot večina ljudi, si tudi moja mama predstavlja sklenitev zavarovanja na takšen način. Običajno ljudje mislijo, da pač potrebujejo neko nezgodno zavarovanje, ker ga nimajo. Ne vedo pa točno za kakšne namene ga sploh potrebujejo in koliko sploh naj znaša izplačilo v posameznih zavarovalnih primerih.Pa smo šli lepo po vrsti.
Najprej jo vprašam: »Koliko bi pa naj dobila, če si zlomiš roko? In kaj sploh v tvojem življenju to spremeni, če si zlomiš roko? Boš lahko opravljala svoje poklicno delo, bo mesečni izpad dohodka prevelik, koliko boš v tem primeru sploh prejemala dohodka, ipd?« Seveda, na prvo žogo to ne gre odgovoriti. Razložila sem ji, da je v njenem primeru veliko bolj kot dnevna odškodnina in bolnišnično nadomestilo pomembno, da je zavarovana za primer invalidnosti in hujših poškodb ter bolezni. Do upokojitve je še imela slabih 10 let. Če bi se ji kaj hudega zgodilo, bi bil njen upad dohodka prevelik in bi se njen življenjski standard popolnoma spremenil.
Obrazložila sem ji: »A, ti sploh veš, da je cena dnevnega nadomestila 10 EUR in bolnišničnega nadomestila približno 9 EUR/mes? V desetih letih boš zavarovalnici plačala 1.080 EUR samo za ta del zavarovanja. Če pa si zlomiš roko, zlomljena kost potrebuje približno 4 tedne, da se zaceli. In takrat ti zavarovalnica izplača 270 EUR. Da se ti to zavarovanje izplača, se ti kost mora zlomiti vsaj 4x v desetih letih. Predlagam, da ti lepo tega jurja shraniš v predal in ko si zlomiš roko, vzemi teh 300 EUR iz predala. To bo pokrilo izpad dohodka, ko boš na bolniški, ko na tvoji plačilni listi ne bo nadomestila za prevoz in prehrano v višini 200 EUR mesečno.« Takrat, ko si je moja mama zaželela zavarovanja, je bila stara 51 let. Pa jo vprašam: »Imaš kakšen kredit, koristiš trenutno limite na banki, imaš kakšno obročno odplačevanje, še imaš stalno leasing za avto ali si ga že odplačala?«
»Seveda imam..«
In vsa preračunali koliko tega denarja je moja mama bila še vedno dolžna. Ko sva sešteli vse dolgove, pa jo vprašam: »V primeru smrti, bo ta dolg odplačal tvoj mož, otroci ali kako si predstavljaš? Poleg tega pa bodo imeli dovolj za pokritje vseh stroškov dostojnega pogreba in sedmino?«Pa mi odvrne: »Eh, kredit imam že zavarovan na banki.«
Ko sva pregledali polico, ki jo je pred časom sklenila ob najetju kredita na banki, sva seveda obe osupnili, da ji še vedno manjka polovico zneska za pokritje vsega kar nastane ob smrti kreditojemalca. Še manj pa je bil kredit zavarovan za primer, če bi moja mama zbolela za rakom, kapjo, srčnim infarktom ali postala morda invalid. V teh primerih bi bila nesposobna opravljati poklic. Takrat bi njen mesečni dohodek dovolj padel, da ne bi mogla plačevati kreditov, leasingov in pokriti limita na banki. In takrat bi postala finančno odvisna od drugih ljudi ali pa bi komajda shajala iz meseca v mesec. Tega pa si seveda noben človek ne želi.
Mama je bila pri svojih 51 letih zdrava, da sva jo lahko poceni zavarovali za:
- hude bolezni,
- hujše poškodbe, invalidnost,
- mesečno nezgodno rento,
- dopolnile zavarovanje kredita,
- za primer kakršnekoli smrti.
Vse skupaj je plačevala samo 17 EUR na mesec. Ko se je upokojila, sva polico spremenili in jo prilagodili njenemu novemu življenjskemu slogu ter potrebam.
Zato tudi vam priporočam, da opravite pred sklenitvijo temeljit pregled svojih polic. Tudi, če že imate sklenjeno kreditno zavarovanje, povrhu še kakšno življenjsko zavarovanje, se po navadi izkaže, da ste še vedno podzavarovani. Običajno po nepotrebnem plačujete za tista kritja, ki jih sploh ne potrebujete.
Poleg tega so se zavarovanja v zadnjih petih letih zelo spremenila in postala veliko cenejša v obliki riziko zavarovanj. Veliko je primerov, ko ljudje plačujejo po 3 ali 5 zavarovanj zase, a še vedno niso dovolj in ustrezno zavarovani. Najpogosteje nimajo zavarovanega svojega kredita v vseh možnih primerih in premalo so zavarovani za invalidnost.
