»Bodite prestrašeni, ko so drugi pohlepni, in pohlepni, ko so drugi prestrašeni.«

[Warren Buffett]

Vzajemni skladi na dolgi rok omogočajo višjo pričakovano donosnost kot zelo varne naložbe, na primer bančne vloge in bančna varčevanja.

Ker varčevalec v vzajemnih skladih prevzame celotno naložbeno tveganje, mu pripada seveda celoten dosežen donos (odšteta je zgolj upravljavska provizija, ki pa je izražena že v vrednosti točke in se ne odšteva neposredno od vloženih sredstev varčevalca).

Višjo donosnost lahko na finančnih trgih dosežemo le s prevzemanjem naložbenega tveganja.

Naložbeno tveganje je tudi pomemben razlog, da lahko vlagatelji v bolj tvegane naložbe, kot so delniški in obvezniški investicijski skladi, pričakujejo višjo donosnost kot pri nizko tveganih finančnih naložbah. 

Ko prevzamemo naložbeno tveganje v vzajemnih skladih, dobimo tudi možnost, da ustvarimo donosnost, ki bo pričakovano donosnost presegla. 

Vzajemni skladi spadajo med potencialno najdonosnejše oblike varčevanja brez jamstva glavnice in brez jamstva donosov.

Gre za naložbo na delniške in druge finančne trge, gre za zelo razpršeno obliko naložbe. Na ta način se tveganje porazdeli in zmanjša.

DELNICE ALI DELNIŠKI SKLADI?

Vzajemni skladi so vsekakor bolj varni kot nakup posamičnih delnic. Če kupujete delnice, veliko bolj tvegate, saj si z mesečnimi vplačili ne morete kupiti dovolj velikega števila delnic različnih družb, kot vam to omogoča vzajemni delniški sklad.

Za varnost premoženja vlagateljev je dobro poskrbljeno, saj so sredstva sklada razpršena v več različnih vrednostnih papirjev.

Z večjo razpršenostjo naložb se veča varnost in zmanjšuje tveganje celotne naložbe.

KAKŠNE VRSTE SKLADOV IZBRATI?

Vzajemni  skladi se po naložbenem tveganju tudi močno razlikujejo.

Delniški skladi so na splošno bolj tvegani od obvezniških, skladi, ki nalagajo v manj razvite visoko rastoče trge, pa so bolj tvegani od splošnih dobro razpršenih skladov, ki nalagajo v visoko razvite kapitalske trge (na primer v države Evropske unije in Severno Ameriko).

Pri vseh skladih je ocena naložbenega tveganja jasna in neposredno medsebojno primerljiva.

Bolj konzervativni varčevalci se lahko odločajo za mešane ali obvezniške vzajemne sklade. Na tak način naložbeno tveganje znižajo.

Če varčevalec ne želi ali ne zna aktivno spreminjati svoje naložbene pozicije in stalno spremljati trga, je primerno, da se na samem začetku odloči za globalni vzajemni sklad in dolgoročno vztraja ne glede na padce tečajev. To dokazujejo pretekli donosi.

Vzajemne sklade lahko spremljate v tečajnici…

Ne glede na krizo leta 2008, ko je vse zgrmelo navzdol, če je nekdo vztrajal v najstarejšem vzajemnem skladu pri nas 26 let,

torej od leta 1991 naprej, 

je zaslužil od 31. 12. 1991 do 27. 7. 2017 + 6.717,07 %, kar pomeni,

če ste vplačali 1.000 EUR in pustili sredstva v tem mešanem skladu,

ste leta 2017 dvignili 67.170,7 EUR.

Najbolj zanimivo je to, da so bili nagrajeni z visokimi donosi zgolj varčevalci, ki so vztrajali kljub velikim padcem tečajev.

Če pogledamo dveletno obdobje tega istega sklada v času krize od 30. 7. 2007 do 30. 7. 2009, je izgubil celo –50,75 %.

Za običajnega varčevalca ozko usmerjeni skladi niso primerni.

Ozko usmerjeni skladi, ki bi predstavljali edino ali pretežno naložbo v naložbenem portfelju, seveda niso primerni za nobenega varčevalca, ki si želi prevzemati zmerno stopnjo tveganja.

DAVČNO UGODNO IN STROŠKOVNO UČINKOVITO?

• Prednost varčevanja v vzajemnih skladih  je uvedba krovnega sklada, ki  varčevalcem omogoča odlog plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobiček pri prehodih med podskladi krovnega sklada. Davčna obveznost zato nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada.

• Z naložbo v vzajemni sklad prihranite tudi pri času, ki bi ga porabili pri neposrednem investiranju v vrednostne papirje. Izbiro vrednostnih papirjev prepustite profesionalni družbi, ki upravlja vzajemni sklad. 

• Upravljavci vzajemnih skladov premoženje varčevalcev razpršijo na večje število različnih vrednostnih papirjev z nižjimi stroški, kot to lahko stori večina vlagateljev. S tem se doseže visoka razpršitev premoženja s precej nižjimi stroški, kot bi to storil povprečni vlagatelj razen v primeru, če ne gre za vlagatelja, ki v vrednostne papirje že na samem začetku razporedi veliko vsoto premoženja.

PREDNOSTI

• Kadarkoli lahko prekinemo varčevanje, kar pomeni, da nam vzajemni skladi omogočajo visoko likvidnost. To je še posebej pomembno zlasti tedaj, ko varčevalec sredstva hitro potrebuje v denarni obliki zaradi nenadnega izpada prihodkov ali nepričakovanih stroškov. Sredstev, vloženih v vzajemne sklade, torej ne vežete.
• Kadarkoli lahko delno dvigujemo privarčevani znesek.
• Zelo fleksibilno varčevanje (ki pa zahteva strogo disciplino posameznika).
• Možnost občasnih vplačil.
• Ni zahtevano kontinuirano vsakomesečno varčevanje istega zneska.
• Možnost potencialno visokih donosov.
• Stroškovno ugodno varčevanje, zgolj 3 % ali manj od vsakokratnega vplačila.
• Varčevalni načrti omogočajo tudi povrnitev vseh plačanih vstopnih stroškov (3 %).
• Strog nadzor na poslovanjem, sredstva so izvzeta iz stečajne mase družb za upravljanje, velika preglednost nad poslovanjem.

Več naložbah v vzajemen sklade najdete tudi v tej knjigi…

SLABOSTI

• Ni možnega dosmrtnega rentnega izplačevanja.
• Obdavčitev donosa pri dvigu do 20 let, šteto od vsakega pologa posebej (prvih pet let obdavčitev donosa 25 %, od 5 do 10 let obdavčitev donosa 15 %, od 10 do 15 let obdavčitev na kapitalski dobiček 10 %, od 15 do 20 let obdavčitev na kapitalski dobiček 5 %).
• Ni jamstva glavnice.
• Donos ni zajamčen.
• Če izberemo slabo in preveč tvegano naložbeno strategijo, lahko kaj hitro pademo v obdobje velikih padcev tečajev.
• Zaradi strahu pred izgubo lahko prehitro in burno odreagiramo ter dvignemo sredstva z izgubo.
• Če lovimo ugodne trenutke in prepogosto menjujemo sklade, lahko dosegamo prej izgubo kot donose.

NADZOR?

Področje vzajemnih skladov je v Sloveniji urejeno z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1). Nadzor nad poslovanjem vzajemnih skladov in družb za upravljanje izvaja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Obvezne so tudi letne revizije vzajemnih skladov in DZU-ja s strani neodvisnih revizijskih družb.

Nova obdavčitev kapitalskih dobičkov

Stopnje davka na kapitalski dobiček (samo na zaslužek) velja za fizične osebe po 1.1.2020, če se sredstva dvignejo:

·         do pet let: 27,5%

·         po petih letih: 20%,

·         po desetih letih imetništva kapitala: 15%,

·         po 15 letih imetništva kapitala: 10%,

·         po 20 letih: 0%