Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev, ki ga upravlja registrirana družba za upravljanje premoženja. Sam sklad ni pravna oseba, ampak le združuje premoženje vlagateljev. Celotno premoženje je razdeljeno na enake osnovne dele, ki jih imenujemo točke vzajemnega sklada oz. enote premoženja.

Ob vplačilu v sklad se vlagatelju ponavadi zaračuna vstopna provizija. Ta se razlikujejo med skladi. Pri določenih skladih obstajajo tudi izstopne provizije, ki se zaračunavajo ob izplačilu. Svoje enote premoženja vlagatelji lahko kadar koli unovčijo; vzajemni sklad je zakonsko obvezen izplačati vlagatelja na njegovo zahtevo.

Vrste vzajemnih skladov

Vzajemni skladi se med seboj razlikujejo po svoji naložbeni politiki:

• delniški sklad,
• obvezniški sklad,
• mešani sklad,
• sklad denarnega trga,
• sklad absolutnega donosa,
• sklad s fleksibilno naložbeno politiko,
• indeksni skladi,…

Osnove naložbene politike so razvidne že iz imena: delniški skladi nalagajo pretežno v delnice, mešani v delnice, obveznice in druge finančne instrumente, obvezniški skladi v obveznice, denarni skladi pretežno v depozite in instrumente denarnega trga, kot so na primer zakladne menice.

Vse podrobnosti tega, kako sklad nalaga sredstva, so opisane v Prospektu z vključenimi pravili upravljanja, v skrajšani obliki je vsebina v Ključnih podatkih za vlagatelje.

Investicijski skladi se delijo tudi na zaprte in odprte sklade.

Vzajemni skladi so odprti investicijski skladi.

Glede na usmeritev sklada poznamo različne sklade:

• panožni skladi (farmacija, tehnologija, zlato, nepremičninski, energija,..)
• regijski (Kitajska, Rusija, ZDA,..) ali globalni skladi (vlagajo po svetu)

Koristi skladov

Upravljavci skladov kupijo vrednostne papirje bolj poceni, kot jih prodajo. Pri skladih beseda varnost ne pomeni, da vrednost enot ne more zanihati navzdol, ampak verjetnost uresničenja predvidenega izkupička.

Varčevalna vloga na banki je varen produkt. Že ob vezavi lahko napovemo, koliko obresti bomo dobili ob koncu, saj je obrestna mera fiksna.

Pri skladih tudi nizko tvegani skladi (denarni ali obvezniški) pomenijo, da so nihanja nizka. Na primer pri denarnih skladih, ki tudi sami nalagajo denar na primer v depozite, je realno pričakovati nekaj manj, kot pri vezani vlogi, vendar so v zameno mogoče izgube tudi zanemarljive. Zato se denarne sklade uporablja predvsem za umik denarja iz bolj tveganih skladov ali pred izplačilom, da vlagatelji zavarujejo do takrat dosežen donos, ali pa, če pričakujejo večje nihaje navzdol na trgu. Po drugi strani pri delniških skladih lahko dosežemo visoko donosnost ob visokem tveganju – mogoči so kratkoročni izidi od zelo slabega do zelo dobrega.

Obdavčitev kapitalskih dobičkov

Če prenašamo denar iz enega podsklada v drugega v okviru enega krovnega sklada (recimo med Sava Infondovimi skladi), obdavčitve ni.

Če prenašamo denar v drug krovni sklad, recimo iz Save Infond v Triglav sklade) sledi obdavčitev kapitalskih dobičkov. V tem primeru gre za prodajo točk sklada in nakup novih točk sklada. Obdavčen je le donos, ki smo ga ustvarili.

Stopnje davka na kapitalski dobiček pri vzajemnih skladih (od 1.1.2020 naprej)- za fizične osebe:

·         Do pet let imetništva: 27,5%

·         Po petih letih do deset let: 20%,

·         po desetih letih do petnajst let: 15%,

·         po petnajstih do dvajset let: 10%,

·         po dvajsetih letih: 0%

Kateri sklad je primeren zame?

Vsak sklad je za nekoga primeren – in ni sklada, ki bi bil pravi za vse.

Kateri skladi so primerni za vlagatelja, je odvisno najprej od naložbenega cilja (kaj, kako in do kdaj načrtuje investirati) in od osebne nagnjenosti k tveganju.

To se lahko ugotovi z naložbenimi vprašalniki.