Kako se lahko sploh zanašamo na državno starostno pokojnino?
Bismarck je uvedel pokojninski sistem, ki je v veljavi še danes po 120 letih. Leta 1889 je bila izplačana prva starostna pokojnina in takrat je bila v sistemu določena upokojitvena starost 70 let. Kasneje so starostno mejo znižali na 65 let. Razmerje med zaposlenimi in upokojenci pa je bilo zelo ugodno in sicer 1:22. Kar pomeni, da je 22 ljudi takrat delalo za enega upokojenca.
Počasi zmanjkuje delavcev za pokojnino
Danes je razmerje med zaposlenimi in upokojenci v Sloveniji 1: 1,3. Torej tako rekoč en zaposlen dela za enega upokojenca:
Če pogledamo svoje plačilne liste, vidimo, da znaša prispevek za pokojnino enega zaposlenega s povprečno slovensko plačo 1.000 EUR mesečno 364 EUR. Povprečna slovenska pokojnina pa znaša 620 EUR /mes.
Zaradi vseh teh dejstev nastaja obupno velik primanjkljaj denarja za pokojnine. Medtem, ko je leta 2007 je znašal državni primanjkljaj v pokojninski blagajni 645 mio EUR, je znašal leta 2014 že 1,381 mio EUR.
Uporabljamo 120 let star sistem upokojevanja, ki je bil sprejet, ko so bile razmere popolnoma drugačne od današnjih.
Kako lahko potem sploh pričakujemo, da bomo čez 10 let ali 20 let sploh še kaj dobili od države? Od kod bo vzela? Kako se bo zadolževala? Kako dolgo se bo država zadolževala za pokojnine? Kam to vodi?
Gre za problem vsakega izmed nas. Odgovornost je potrebno prevzeti nase in poskrbeti za svojo lastno prihodnost, da ne bomo životarili na stara leta. Da ne bomo primorani delati na stara leta.
Zato varčujte za svojo rento, vlagajte sredstva, ustvarjajte premoženje, ki ga boste lahko unovčili za denar. Čim prej, saj se z odlašanjem vsako leto še kako pozna. Dobra novica je, da lahko vplivamo na svojo prihodnost. Sprejeti je treba zgolj odločitev.
Odločite se in akcija!
Preberite kdaj se najbolj splača pričeti z varčevanjem za pokojnino? Več…
