Ste vedeli, da življenjsko zavarovanje nima vpliva na socialne transferje?
Veliko ljudi sploh ne ve, da prihranki na banki, vzajemnih skladih, varčevanje za otroka in zavarovalne police pogosto sploh nimajo nobenega vpliva na to, koliko vrtca bodo plačevali ali koliko štipendije bo dobil njihov otrok. Mogoče ste tudi vi med tistimi starši, ki se zaradi strahu, da bodo plačevali več za vrtec ali da bodo dobivali nižje otroške dodatke, sploh ne upajo odločiti za varčevanja za otroka…V resnici pa prihranki nimajo tolikšnega vpliva kot prihodki gospodinjstva. Na socialne tranferje vpliva predvsem prihodek družine, torej višina plače in premoženje (hiše, avtomobili, plovila, itd). Varčevanje pa tako rekoč nič oziroma neznatno. Veliko staršev je strah, da jim bodo zaradi varčevanja znižali otroške dodatke in zaradi tega ne varčujejo. Marsikdo tudi dvigne prihranke iz banke, da ne bi vplivali na socialne transferje.
Kaj vpliva na upravičenost do socialnih transferjev?
Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije ali znižanja plačila vrtca se upoštevajo:
1. Dohodek: ki ste jih prejeli v preteklem koledarskem letu na podlagi odločbe o odmeri dohodnine.
2. Premoženje: nepremičnine, vozila, vodna plovila, lastniški deleži v podjetjih, vrednostni papirji, denar na računu, vezave,..
3. Največji vpliv na višino socialnih transferjev ima povprečen mesečni prihodek gospodinjstva na osebo. Več oseb je v gospodinjstvu bolj se zniža povprečen mesečni prihodek na osebo. Če starša skupaj zasluzita 2.200 EUR in imata dva otroka, znaša povprečni mesečni prihodek 550 EUR na osebo.
Pozor!
Pri otroškem dodatku, vrtcu in državni štipendiji se prihranki ne upoštevajo v celoti, v celi višini, ampak zgolj fiktivni dohodek. Fiktivni prihodek so predvidene obresti, ki bi jih prejeli za svoje prihranke v enem letu.
Obrestno mero država določi tako, da upošteva povprečno obrestno mero za vezavo vloge za eno leto. V primeru, da ima družina premoženje, ki se upošteva, se le to preračuna v letni fiktivni dohodek.
PRIMER 30.000 EUR PRIHRANKOV
Če bi imela štiričlanska družina 30.000 EUR prihrankov, se ti prihranki preračunajo v letni fiktivni dohodek. Najprej se od tega zneska odšteje 19.304,64 € (Na podlagi 19. člena ZUPJS se vrednost ugotovljenega premoženja vedno najprej zniža za 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Minimalni dohodek znaša 402,18 €. V tem trenutku to znaša 19.304,64 €. ). Če od 30.000 EUR odštejemo 19.304, 64 EUR, ostane 10.696 EUR. Povprečna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge je lani znašala 0,4%. Torej bi znašal fiktivni dohodek na ta znesek zgolj 42,8 EUR letno 80,4% od 10.696 EUR) za vso družino oz. le 10,7 EUR letno, to pomeni le 0,89 EUR mesečno na družinskega člana.
Kaj pa,če varčujemo za otroka pri zavarovalnici?
Če varčujete za otroka pri zavarovalnici v obliki rentnega varčevanja, naložbene police, življenjskega zavarovanja, se le-to ne vštevajo v premoženje. Družina jih sicer posebej navede v vlogi. Življenjsko zavarovanje se kot premoženje ne šteje. Ko se življenjsko zavarovanje izteče ali prekine in ko so sredstva nakazana na TRR upravičenca, se izplačilo upošteva kot dohodek. A to se zgodi, ko je otrok že polnoleten.
Zavarovalna polica je ena izmed možnosti, ki se ne štejejo kot premoženje, vse dokler ne pride do izplačila privarčevanega premoženja. Torej danes zavarovalna polica ne znižuje otroških dodatkov, državne štipendije in ne zvišuje cene vrtca. Kot premoženje se med drugim obravnavajo prihranki v depozitih, vrednostnih papirjih in točkah vzajemnih skladov.
Na drugi strani pa Center za socialno delo ne upošteva prihrankov varčevalcev v življenjskih zavarovanjih. Vplačila premij v zavarovanje izjemoma upoštevajo le, če ugotovijo, da je njihova višina nesorazmerno visoka glede na ugotovljen dohodek, takrat bi jih obravnavali kot posredno ugotovljen dohodek. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravijo, da se sredstva varčevalcev na policah ŽZ ne upoštevajo, ker dejanska višina njihovega premoženja ni znana; če bi potrošnik polico predčasno prekinil, bi prejel manj sredstev, kot je stanje na zavarovalni polici. Ker center za socialno delo premoženje v vsakem primeru upošteva le v višini fiktivnih obresti, odločitev za varčevanje na banki ali v zavarovanju ne bo vplivala na uspešnost pri uveljavljanju omenjenih pravic iz javnih sredstev.
Kaj pa prihranki na banki?
Če imate na banki 20.000 EUR, je fiktivni dohodek 74 EUR letno, torej 6,1 EUR/mes, ki se razdeli med člane gospodinjstva. Če imate 4 člansko družino, se porazdeli ta fiktivni dohodek med vse 4 člane, torej poviša prihodek za 1,54 EUR po osebi.
KAJ PA DELNICE IN VZAJEMNI SKLADI?
Pri delnicah in vzajemnih skladih se upošteva vrednost po tečajnici. Recimo, da imate premoženja, upoštevajoč po vrednostih po tečajnici, v skladih (ali delnicah) 40.000 EUR, znaša v 4 članski družini fiktivni dohodek, ki ima vpliv na socialne transferje samo 3,08 EUR/mes/osebo.
Varčevanje ne vpliva na višino vrtca in na otroški dodatek.
Kot vidimo, varčevanja prinesejo le majhen delež h končnemu izračunu višine letnih dohodkov družine in v praksi največkrat ne vpliva na višino otroškega dodatka oziroma subvencijo vrtca. Zato je morda to le dober izgovor, da se varčevanja ni potrebno lotiti. A vedite, da je bolje imeti na strani 20.000 EUR, kakor pa se izgovarjati na to, da varčevanje vpliva na vrtec. Več o uveljavljanju pravic na centru za socialno delo:
1. OBVESTILO ZA JAVNOST OBČINA JESENICE
2. ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE
3. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS): 12. člen, 16.člen, 17. člen