V Sloveniji ima vedno več mladih težave z nakupom svojega stanovanja. Stanovanjski problem je še toliko večji, če stanujete v 5 najdražjih mestih v Sloveniji. To seveda pomeni velike težave pri osamosvojitvi od staršev in ustvarjanju družine.

Nakup stanovanja oziroma nepremičnine je za posameznika največji in najdražji, pogosto celo vseživljenjski projekt. Lahko bi rekli, da gre za eno največjih naložb v življenju posameznika.

Predstavlja lahko veliko finančno breme, ne le za posameznika, temveč tudi za starše ali celo družino.

Razlogov za to, da je nakup stanovanja težji iz generacije v generacijo, je več.

Prvi razlog so visoke cene nepremičnin, ki so se v primerjavi s cenami pred nekaj desetletji,  povečale kar za nekajkrat.

Sam živim v Ljubljani in opažam, da cene nepremičnin močno presegajo dejansko vrednost nepremičnin. Te cene gredo v take višave, da si  danes večina ljudi tega sploh ni zmožna privoščiti.

Drug problem je, da starši ne gradimo več dvostanovanjskih hiš, v katerih bi lahko kasneje stanovali naši otroci.

Poleg tega se danes generacije, predvsem zaradi dolgotrajnega šolanja in razmer na trgu dela, kasneje zaposlujejo in dolgo so zaposleni za določen čas ali celo na s.p.-jih.

Torej so veliko kasneje kreditno sposobni.

Poostrili so se pogoji za pridobitev stanovanjskega kredita. Banka največkrat odobri kredit le v višini 70 % vrednosti nepremičnine, razliko do vrednosti nakupa pa je potrebno pridobiti na drug način.

To iz predhodno navadnega razloga, ko mladi relativno pozno vstopajo na trg dela, in posledično nimajo privarčevanih zadostnih lastnih sredstev, še dodatno otežuje nakup stanovanja.

Sprašujem se, kako bomo rešili stanovanjski problem svojih otrok?

Kot mladi očka sem se tudi sam začel spraševati, kako bodo moji otroci, sicer danes še zelo majhni, nekega lepega dne prišli do svojega stanovanja.

Brez dodatnih finančnih sredstev jim pri tem ne bom mogel pomagati.

Aleš Dobrovoljc

Zato sem se odločil za otroško varčevanje.

Za svoja otroka sem začel varčevati postopoma z mesečimi zneski v višini, ki si jih lahko privoščim vsak mesec.

Odprl sem varčevalne police za oba otroka za obdobje 23 let. Takrat bi naj tudi moji otroci dokončali študij in se zaposlili.

Naredil sem si odtegljaje iz bančnega računa preko trajnega naloga z namenom, da kateri mesec pri varčevanju ne izpustim, saj se zavedam, da kaj hitro lahko zmoti našo disciplino pri varčevanju.

Tako bom čez vsa ta leta varčevanja, ko bosta otroka že tako velika, da bosta najbrž kupovala stanovanje,  privarčeval  za vsakega 30.000 EUR.

Ta znesek bom takrat vsakemu podaril za polog pri stanovanjskem kreditu, katerega bosta sama najela in tudi sama odplačevala.

Takšen način varčevanja predstavlja manjše finančno breme in premišljeno ravnanje, saj vem, če bi želel pomagati otrokom pri nakupu stanovanja in ne bi imel prihrankov, da bi se moral takrat čez 23 let  zadolžiti. To pa bi lahko pomenilo, da bi se moral  celo upokojiti z dolgovi.

Poleg tega tako privarčevana sredstva predstavljajo likvidno rezervo, če bi otrok sredstva potreboval že prej, na primer za študij v tujini ali  kot finančno pomoč pri nakupu prvega avtomobila.

Z varčevanjem se otroci hkrati spoznavajo s pomenom in vrednostjo denarja ter začnejo ceniti dobrine, ki jih imajo.

Ker imam kot starš svoja otroka zelo rad in jim želim vse ter le najboljše, je otroško varčevanje zame najboljša rešitev.

Priporočam 🙂

Ko se pogovarjam z drugimi starši, mi običajno povedo druge razloge zakaj so se tudi oni odločili za otroško varčevanje.

Zakaj drugi varčujejo? Preberite tukaj…