OBJAVLJENO V MOJIH FINANCAH,

20.02.2024 15:35, Nina Simič

Vsi se bojimo za prihodnost naših otrok in se zavedamo, da mišljenje, ko umrem, bo vse moje njihovo, ni dovolj. Sveta ne želimo zapustiti, preden bodo naši potomci potrebovali sredstva za lažji prehod v samostojno življenje. Seveda pa moramo na začetek misliti dovolj zgodaj.

Darila ob rojstvu

Varčujemo lahko za manjše cilje, vse pogosteje pa starši dajejo na stran za šolanje (ali v tujini ali zaradi morebitne uvedbe šolnin), za pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja, prvi avto, nekateri pa tudi, da bi otrokom odčitali lekcijo dolgoročnega plemenitenja premoženja s konkretnim primerom.

Pogosto starši ob rojstvu otroka dobijo več denarnih daril, ki lahko prerastejo v konkreten znesek. Kaj narediti v tem primeru? Gre za enkratni znesek, ki ga lahko položimo na račun. Darila do pet tisočakov (na leto) od iste osebe niso predmet obdavčitve. Če se želite izogniti dodatnim vprašanjem na banki, pa je dobro zneske razdeliti na do 15 tisoč evrov. Če boste sredstva položili na TRR in jih nameravate tako hraniti, razmislite vsaj o depozitu, s katerim lahko v letu dni kupček oplemenitite za 2,8 odstotka in več (preverite ponudbe bank).

Karmen Darvaš Fister, finančna svetovalka iz podjetja Finančna hiša, predlaga, da se odločimo za manj konservativno naložbo in znesek položimo v delniški sklad: »Gre za dolgoročno naložbo, najverjetneje za 18 let ali več. Če gre za večji znesek, bi svetovala razpršitev med dva DZU in dva globalna delniška sklada pri vsakem DZU. Pozneje se lahko na te račune poljubno dodajajo zneski in ni časovne vezave, prihranke pa lahko črpamo kadarkoli, delno ali v celoti.«

Pred leti je na spletnem dogodku Mojih financ član uprave NLB Skladov Blaž Bračič delil svoje izračune, ki so pokazali, da bi s 40 evri na mesec v globalni delniški sklad otroku do 18. leta na račun prikapljalo dobrih 16 tisoč evrov (glej tabelo). S 70 evri na mesec bi imel več kot 28 tisoč evrov, s stotakom pa že več kot 40 tisoč evrov. »Če bi isti znesek varčevali na banki ob ničodstotni obrestni meri, bi prihranili precej manj. S 40 evri na mesec bi za otroka privarčevali 8.640 evrov, s 70 evri na mesec 15.120 evrov in s 100 evri na mesec 21.600 evrov, skoraj za polovico manj. Ni torej pomembno samo to, da se za varčevanje odločimo dovolj zgodaj, temveč tudi, da izberemo donosno naložbeno rešitev,« je takrat opozoril Bračič.

Otroku omogočimo svetlo prihodnost

Starši se pogosto odločijo, da bodo za otroka varčevali tudi mesečno ali občasno. Znesek naj bi se torej kopičil in ob primerni izbiri naložb lahko pričakujemo tudi plemenitenje po stopnjah, višjih od inflacije. Tu se seveda pojavlja veliko rešitev – vse od denarja v nogavici, varčevalnega bančnega računa pa do vzajemnih skladov, delnic ter celo zlata, nepremičnin in kriptovalut. Odvisno od tega, kaj je staršem (ali celo starim staršem) najljubše. Ker bo inflacija v 20 letih pojedla kar nekaj denarja, moramo vložene zneske prilagajati cilju ter donosnosti izbranih produktov, zato je težko določiti, koliko bi mesečno morali vlagati.

Darvaševa meni, da je mesečno varčevanje optimalna rešitev, saj se tako v daljšem obdobju veliko prihrani: »Predlagala bi globalne delniške sklade, če pa so starši konservativni vlagatelji, bi izbrala mešane sklade. Bančna varčevanja ali klasično življenjsko zavarovanje niso primerni za varčevanje zaradi prenizkih obresti, ki pogosto ne pokrijejo niti inflacije.«

Če se spogledujemo z varčevanjem v zlatih ploščicah, se samo spomnimo, da tega ni smiselno početi s premajhnimi zneski (na primer z nakupi gramskih ploščic), ampak se raje odločimo za nakup večjih, ko se nabere dovolj, saj so stroški majhnih nakupov previsoki. Ob tem ne spreglejte skritih stroškov – razlika med nakupno in prodajno ceno pogosto presega pet odstotkov, kar ni malo, če vemo, da je pričakovana rast vrednosti zlata dolgoročno enaka inflaciji.

Na spletnih forumih najdemo tudi nasvete, da večji znesek vložimo v nepremičnino in z najemnino odplačujemo preostalo posojilo ter jo po 20 letih podarimo otroku, ko jo potrebuje. Je to res prava rešitev? Darvaševa meni, da so posojila ta hip predraga in preveč tvegana: »Sama bi to odsvetovala, saj bi glede na cene nepremičnin z najemnino težko pokrival celotno mesečno anuiteto za posojilo. Poleg tega je treba upoštevati še davke, nadomestila za stavbno zemljišče, prazne mesece brez najemnin, obnovo stanovanja in staranje v tem času in podobno.«

Menijo, da imajo tako starši boljši pregled nad družinskimi financami in so namensko razdeljene. »Starši se večinoma odločajo za varčevanja v otrokovem imenu. Za starša, ki sklene varčevanja v svojem imenu, pa ne moremo ugotavljati, ali so sredstva namenjena otroku,« še dodajo. Tako priporočajo sklenitev varčevanja v otrokovem imenu.

»En razlog je, da lahko posameznik po jamstveni shemi pri eni banki shrani do 100 tisoč evrov, če želi varnost. Vidik, ki ni zanemarljiv, pa je tudi obdavčitev obresti na depozite, ko presežejo tisoč evrov na osebo in so obdavčene s 25-odstotno stopnjo, kar se staršu hitreje zgodi, ko ima vse napisano nase.« Hitro izračunamo, da je to lahko že s približno 36 tisočaki prihrankov v tem trenutku (letna obrestna mera 2,8 odstotka). Pogosto se starši bojijo tudi vpliva vidnih prihrankov na socialne transferje. Sekretarka SCSD Tatjana Milavec pojasni, da se pri vseh transferjih stanje na bančnem računu upošteva kot prihranek oziroma premoženje: »Toda pri odločanju o letnih pravicah, kot so otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca in subvencija malice in kosila, se vrednost premoženja zniža za 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Premoženje, kamor sodijo tudi prihranki, se upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja (prihrankov), ki se upošteva po zakonu na dan vložitve vloge (razen pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje). Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad letom do dveh let za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije.«

Prihranki tako le izjemoma vplivajo na višino otroškega dodatka, kadar so vlagatelji na meji med dohodkovnima razredoma sklene Milavčeva: »Tudi ni razlike, če so prejemki ‘napisani’ na starše ali na otroka, ker se upoštevajo dohodki in premoženje vseh družinskih članov.«

Darvaševa pojasni še na primeru: »Od prihrankov se odšteje 22.336,32 evra (48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki od 1. aprila letos znaša 465,34 evra). Če ta znesek odštejemo od 30 tisoč, ostane 7.663,68 evra. Povprečna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge je letos znašala 0,88 odstotka. Torej bi bil fiktivni dohodek na ta znesek samo 67,44 evra na leto za štiričlansko družino oziroma letno le 16,86 evra ali mesečno 1,41 evra na družinskega člana, kar ima zelo majhen vpliv na transferje. Več o vplivih na socialne transferje pa v tem prispevku: [mojefinance.finance.si] je premoženje napisano na enega od staršev, se mora drugi zavedati, kaj to pomeni v primeru ločitve in smrti, in to primerno opredeliti v oporoki. Ob smrti imetnika računa se namreč celotno premoženje šteje v dedno maso in prihranke lahko dedujejo tudi drugi sorodniki. Poleg tega so sredstva v trajanju postopka dedovanja začasno zadržana. Darvaševa pojasni: »Pri vzajemnih skladih se lahko račun odpre na otroka in je lastnik tega denarja otrok oziroma skrbniki do njegove polnoletnosti. Če odpremo varčevanje na svoje ime, je težje dokazovati, da je bilo dejansko namenjeno otroku. Če bi zadeva prišla na sodišče, bi verjetno to dokazovali z datumom odprtja, ki bi sovpadal z rojstvom otroka, pričami in datumi vplačil (če bi vplačevali ob praznikih, rojstnih dnevih otroka in podobno).«

Opozori še, da s pridobitvijo polne poslovne sposobnosti, navadno ob dopolnjenem 18. letu starosti otroka, starš kot zakoniti zastopnik izgubi vse pravice razpolaganja s sredstvi na otrokovem računu kot tudi upravljanja pogodbe, ki jo je sklenil v otrokovem imenu in za otrokov račun. Pirc še doda, da lahko starš ob polnoletnosti tudi pooblasti otroka za uporabo računa, napisanega v svojem imenu.

Medtem pa recimo Triglav ponuja naložbeno življenjsko zavarovanje Fleks za otroke, pri katerem otrok šele pri 26 letih polno odloča o vsem – do takrat lahko zahteva samo izplačilo rente do 26. leta, po tem pa lahko izbere tudi izplačilo sredstev.

Vzajemci ali zavarovanje

Če Google vprašamo, kako varčevati za otroka, hitro ugotovimo, da se nam ponudijo predvsem različni vzajemni skladi, v katere lahko naložimo sredstva. Pa je to dobra rešitev? Pirc meni, da so vzajemni skladi namenjeni ravno manj poučenim vlagateljem, ki želijo v daljšem časovnem obdobju ustrezno oplemenititi sredstva, jih stroškovno ugodno razpršiti in prepustiti v upravljanje strokovnjakom ter kadarkoli do njih dostopati. »Naložba denarnih sredstev v vzajemne sklade kot tudi v naložbeno življenjsko zavarovanje je zelo smiselna za dolgoročno varčevanje za potrebe otrok,« pojasnijo tudi iz NLB, kjer posebnih varčevalnih produktov za otroke sicer nimajo oziroma so enaki kot za odrasle.

Tudi Darvaševi se vzajemni skladi zdijo dobra rešitev, saj je denar dobro razpršen, upravljajo ga profesionalci, ne potrebujemo znanja in časa za spremljanje naložbe, ni priporočljivo zamenjevati pozicij, nadzirajo jih državne institucije, so regulirani, naložba ne gre v stečajno maso, možni so večji donosi in drugo. »Treba pa se je zavedati obdavčitev donosov in nihanj na delniških trgih, da ni pozneje razočaranj,« še doda.