Po večletni nenehni rasti smo v mesecu demcembru 2018 doživeli krepki popravek na finančnih trgih.
Popravek na trgih je bil skoraj 13 odstoten in posledično je odpihnil vse dobičke, ki so jih trgi ustvarili v letu 2018.
Posledično so leto 2018 v minusu zaključili tudi vsi največji svetovni delniški indeksi:
Negativnemu trendu v mesecu decembru je sledil skokovit skok trgov v začetku leta 2019, ki ga analitiki imenujejo največjega v zadnjih 30 letih. Trgi so v povprečju zrasli za 8,65 odstotkov (Vir: Bloomberg). To je nejevernim Tomažem v veliki miri odpihnilo dvome o morebitni recesiji ali daljšem medvedjem trendu.
Kaj lahko pričakujemo v letu 2019?
Zadnji makroekonomski podatki nakazujejo ohlajanje največjih svetovanih ekonomij čemur je priča tudi napovedana nižja svetovana rast svetovnega gospodarstva. Ta naj bi v letu 2019 znašala 3,5 % in se postopoma zmanjševala tudi v nasledjih letih.
Inflacija na drugi strani naj bi se okrepila na 3,2 %.
Cena zlata naj bi po mnenju analitikov ob nizkih obrestnih merah centralnih bank in rasti inflacije ostajalo v cenovnem razponu 1250 USD do 1350 USD.
Kako kaže nafti: Po velikem padcu v zadnjih mesecih leta 2018, ko je cena nafte padla za 44 %, je začetek januarja prinesel rast cene nafte za 18 %. Analitiki napovedujejo, da naj bi se cena nafte gibala nekje med 50 in 60 ameriškimi dolarji.
Kaj pa centralne banke?
Ameriška centralna banka je v luči upočasnitve gospodarske rasti zmanjšala napovedi o hitrosti dvigovanja obrestnih mer. Te naj bi v letu 2019 dosegle vrh pri 3 %. Ostale centralne banke ne napovedujejo večjih premikov.
Tako Evropska centralna banka (ECB) ne napoveduje dviga obrestnih mer vse do leta 2020. Britanska centralna banka bo svojo politiko primorana prilagajati razvojem BREXITa, kjer je situacija še vedno zelo negotova.
Kakšne so torej napovedi za leto 2019?
Analitiki menijo, da bo leto 2019 prineslo pozitivni razvoj na delniških trgih.
Kot možni negativni dogodki se tako omenjajo zaostrovanje trgovinskih vojn med dvema največjima gospodarstvoma na svetu, to je ameriškim in kitajskim, težave z neurejenim izhodom Velike Britanije iz EU (tako imenovani BREXIT) in predvem ohlajanje Evropskega gospodarstva, ki je ponekod že zdrstnil v tehnično recesijo (Italija).
Analitiki torej še vedno napovedujejo rast v letu 2019, ki pa naj bi bila nižja kot v preteklih letih.
V katere vzajemne sklade investirati?
Analitiki ocenjujejo, da naj vlagatelj investira 85 % v delniške sklade in 15 odstotkov v obvezniške sklade. Pri tem svetujejo regijsko razpršitev v smeri 50 % skladov, ki vlagajo v ZDA, 30 % v sklade, ki vlagajo v evropske delnice, ter 20 odstotkov v sklade, ki vlagajo v trge v razvoju.
Prav tako največji svetovani analitiki ocenjujejo, da bodo kriptovalute še naprej sledile negativnemu trendu in izgubljale na vrednosti.
Nekaj namigov v katere sklade:
GLOBALNI DELNIŠKI SKLADI:
? Alta Global
KOŠARICE SKLADOV:
? Alta Progresivna naložbena kombinacija
? Infond Zmerni
Ne zamudite akcijo brez vstopnih stroškov v vzajemne sklade ALTE do konca meseca februarja in polovične vstope stroške do konca meseca marca v vzajemne sklade INFOND.
? Hiter pristop v vzajemne sklade: PRISTOP
? Mesečni pologi v največje svetovne sklade: eIZRAČUN MESEČNEGA NALOŽBENEGA VARČEVANJA
? Za enostavnejši pregled vaših naložb v vzajemne skladi si ustvarite ePORTFELJ
OMEJITEV ODGOVORNOSTI: Vsebina te predstavitve je informativne narave in ne pomeni priporočil za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, niti ne pomeni ponudbe ali vabila k izstavljanju ponudb za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je namenjena obveščanju javnosti o storitvah in produktih podjetja FINANČNA HIŠA d.o.o., kakor tudi o stanju na finančnih trgih. Vsebina ni namenjena za svetovanje pri osebnih naložbah, saj ne upošteva investicijskih ciljev, finančnih razmer, znanja in izkušenj posameznih vlagateljev ter značilnih potreb katerekoli osebe, ki se je kakorkoli seznanila z delom ali celotno vsebino tega priporočila. Naložbe v finančne instrumente so povezane s tveganjem, zato je seznanitev z vsemi oblikami tveganj pri naložbah v finančne instrumente pogoj za oblikovanje ustrezne naložbene odločitve. Pred odločitvijo za nakup za vlaganje v finančne instrumente se posvetujte s strokovnjakom. FINANČNA HIŠA d.o.o. nadalje ne odgovarja za nobeno vrsto škode ali izgube, ki bi nastala z uporabo informacij, vsebovanih v tem sporočilu ter prav tako ne zagotavlja doseganja strankinih želenih donosov oz. ciljev. Pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti. Podsklad denarnega trga ni naložba, ki zagotovo prinaša dobiček in ni enaka naložbi v depozite. Podsklad denarnega trga ne prejema zunanje podpore. Glavnica, ki se vloži v podsklad denarnega trga se lahko spremeni. Tveganje za izgubo glavnice nosi vlagatelj.
