VPRAŠANJE: »Star sem 45 let, imam dva predšolska otroka, sem javni uslužbenec v občinski upravi, mesečni prilivi obeh zakoncev skupaj so 2.500 evrov, 3.500 evrov neto dobim na leto od oddaje nepremičnin. Sem brez posojil. Imam lastno stanovanje. Nepremičnine za otroka so zagotovljene. Na mesec lahko privarčujem med 100 in 200 evri. Predvideni stroški čez tri leta so 12 tisoč evrov za avtomobil in pet tisoč evrov za obnovo stanovanja. Kako naj razporedim sredstva? Ne želim ves čas bedeti nad premoženjem in ga selil sem in tja. Trenutno imam 10 tisočakov prihrankov in 20 tisoč evrov, namenjenih za varnostno rezervo. Je to preveč? Premalo? Kot javni uslužbenec naj bi imel možnost dodatnega pokojninskega zavarovanja, česar do zdaj nisem izkoristil. Je to smiselno? Obema otrokoma bi za 18. rojstni dan podaril po 10 tisoč evrov.« Bralec Ivan
mag. Karmen Darvaš
Varnostna rezerva je namenjena za izredne nenačrtovane kratkoročne stroške, za zamenjavo kakšnega gospodinjskega aparata kot tudi za dolgoročen izpad dohodka v primeru brezposelnosti. V primeru izgube službe je priporočljivo imeti toliko prihrankov, kolikor bi vam jih zagotavljalo nadomestilo izpada dohodka za primer brezposelnosti za vsaj pol leta. S tem denarjem bi pokrivali razliko med nadomestilom za brezposelnost in sedanjo plačo. Ker pa prejemate letno 3.500 evrov iz najemnin, bi bilo treba ugotoviti, ali bi vam te najemnine v višini 291 evrov na mesec pokrile izgubo v primeru brezposelnosti. Potem bi tekoče najemnine v prihodnosti ob morebitni izgubi službe lahko dajali za ta namen. Morda vas ni strah izgube službe, iz zapisa pa ni jasno, kje je zaposlena žena. Če je zaposlena v gospodarstvu, je služba lahko veliko bolj tvegana.
Za pokojnino je smiselno, da izkoristite individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, saj boste deležni davčnih olajšav. Predlagala bi, da v okviru drugega stebra izberete možnost z življenjskim ciklom, kjer je naložbena strategija prilagojena vaši starosti. Ker imate 20 let do upokojitve, bi vam ponudniki določili srednje tvegano opcijo, ki bi jo samodejno čez 10 let spremenili v konservativno obliko nalaganja sredstev. Tako vam bodo prihranjene skrbi glede primernosti naložb. Do svojega 65. leta starosti si želite zagotovili dostojno pokojnino, a žal bo 200 evrov za ta cilj premalo. Če začneta z ženo varčevati pri 45. letu starosti za jesen življenja, bi bilo treba vsak mesec dati na stran 40 odstotkov vajine mesečne plače; 200 evrov pa je komaj osem odstotkov vajine plače. Takšen znesek bi bil primeren za mlade, ki bodo za svojo pokojnino varčevali 40 let in začnejo varčevati pri 25. letu starosti. Ker nimata posojil, priporočam, da celotno najemnino, ki jo prejemate, namenite za pokojninsko varčevanje, poleg tega pa še primakneta vsak 100 evrov iz svoje plače. Tudi pri individualnem varčevanju bi sledila isti logiki življenjskega cikla naložbe, da se v začetku prvih deset let odločita za srednjo tvegano obliko z vsaj 50 odstotki naložbe v globalno razpršene delniške sklade, v zadnjih desetih letih pa preusmerita večji del zneska v obvezniške in mešane vzajemne sklade.
Trenutno imate 30 tisoč evrov denarja na banki, čez tri leta pa boste potrebovali 17 tisoč evrov gotovine. Tri leta je prekratka doba, da bi ta del sredstev plasirali v vzajemne sklade, saj so trgi lahko zelo negotovi. Razliko v višini 13 tisoč naložite v delniške sklade, da jih v desetih letih oplemenitite za otroka. Če bi v desetih letih dosegali povprečno šestodstotne letne donose, bi iz 13 tisoč evrov ustvarili skupaj 30 tisoč evrov prihrankov, kar bi zadostovalo za otroke. Če bi bili donosi manjši (recimo štiri odstotke povprečno na leto), bi v 10 letih privarčevali 23 tisoč evrov. Seveda se je treba zavedati, da so na delniških trgih nihanja in da v primeru upadov tečajev obdržimo jeklene živce in denar pustimo v skladih. Vsekakor pa bi vam priporočala globalno razpršene sklade pri eni izbrani investicijski družbi, da bi lahko sklade kadarkoli zamenjali znotraj družbe, in to brez davkov in brez stroškov. Čez 10 let, ko bi sredstva dvignili, bi plačali po trenutni zakonodaji 10 odstotkov od zaslužka, torej če bi dvignili 30 tisoč evrov prihrankov, vložili pa ste 13 tisoč evrov, bi plačali državi 1.700 evrov davka na kapitalski dobiček. Še namig: vplačajte znesek takrat, ko ni vstopnih stroškov.
Če bi za otroke namenili od trenutne bančne rezerve 13 tisoč evrov, 17 tisoč evrov bi hranili za kratkoročni namen za obnovo stanovanja in nakup avtomobila, se je treba zavedati, da potem nimamo več likvidne rezerve za »hude čase«, zato predlagam, da si vzporedno ustvarjata rezervo z mesečnim varčevanjem, lahko z namenskim varčevanjem na banki, lahko pa tudi ta del v mešanih vzajemnih skladih.
