Evropska centralna banka (ECB) je bankam septembra dodatno znižala obrestne mere iz – 0,4% na -0,5% na njihova presežna likvidna sredstva.
Tako banke s septembrom plačujejo višjo ležarino na likvidna sredstva.
Banke so v veliki meri po večini prevalile te stroške na svoje poslovne komitente, na podjetja.
Podjetniki sicer zaradi večje vpetosti težje prenesejo svoja likvidna sredstva na druge banke, saj bi morala prenesti na novo banko tudi svoje poslovanje.
Nekatera podjetja imajo več poslovnih računov pri različnih bankah, vendar potem naraščajo tudi bančni stroški (odprtje mobilnega bančništva, bančne plačilne kartice, vodenje TRR, stroški nakazil, stroški prilivov, plačevanje računov,..)
Pa najprej poglejmo koliko ležarine banke obračunajo podjetjem za pozitivna sredstva na bančnem računu od 1.11.2019 dalje:
| Nad dnevnim zneskom v EUR | v % letno za dnevne vrednosti | |
| BKS | 0 | 0 |
| NLB | nad 100.000 do 1.000.000* | 0,36% |
| LON | 150.000 | 0,40% |
| Delavska hranilnica | 250.000 | 0,50% |
| Abanka | nad 250.000 do 1.000.0 | 0,50% |
| DBS | 500.000 | 0,40% |
| NKBM | 500.000 | 0,40% |
| SKB | 1.000.000 | 0,40% |
| Gorenjska banka | 1.000.000 | 0,50% |
| Sberbank | 1.000.000 | 0,50% |
| Unicredit | 2.000.000 | 0,40% |
| Sparkasse | 500.000 | 0,40% |
| Intesa Sanpaolo Bank* | 500.000 | 0,40% |
| Addiko | 3.000.000 | 0,50% |
| Vir banke; * Op. ABANKA zaračunava 0,54% od 1.000.000 EUR do 5 .000.000 EUR, 0,6% nad 5.000.000 EUR, Gorenjska banka obračunava 0,4 % letno od višine mesečnega povprečnega stanja kratkoročnih depozitov z možnostjo odpoklica; nad 1 mio EUR NLB zaračunava 0,48% od 1.000.000 do 5.000.000 EUR, 0,6% letno nad 5.000.000 EUR, Depozit in Poslovni račun se šteje ločeno, na depozit se plačuje ista ležarina po istem principu kot ležarina na poslovenm računu. Intesa Sanpaolo če znašajo depoziti nad 500.000 EUR; se obračunava ležarina na depozit 0,4% letno. |
Nadomestilo oz. ležarino banke obračunavajo poslovnemu komitentu mesečno, za pretekli koledarski mesec za znesek povprečnega mesečnega stanja na računu, če presega stanje sredstev, ki je razvidno iz zgornje tabele.
Kaj pa depoziti?
Ne smemo pozabiti, da pri nekaterih bankah vplivajo na višino sredstev tudi vezave denarja (depoziti) in sicer pri banki Intesa Sanpaolo in pri Delavski hranilnici.
Če boste pri teh dveh bankah vezali prosta sredstva, bodo tudi ta vezana sredstva vplivala na plačilo ležarine.
Pri NLB bodo obračunane tudi ležarine na depozite, če boste pri njih vezali več kot 100.000 EUR denarja.
| Se vštevajo depoziti v to osnovo višino sredstev? | |
| BKS | NE |
| NLB | NE, se upoštevajo ločeno* |
| LON | NE |
| Delavska hranilnica | DA |
| Abanka | NE |
| DBS | NE |
| NKBM | NE |
| SKB | DA, nad 1.000.000 EUR depozitov* |
| Gorenjska banka | NE |
| Sberbank | NE |
| Unicredit | NE |
| Sparkasse | NE |
| Intesa Sanpaolo Bank | NE, upoštevajo se ločeno* |
| Addiko | NE |
Vir banke; Op.* Intesa Sanpaolo: če znašajo depoziti nad 500.000 EUR; se obračunava ležarina na depozit 0,4% letno.
Kako se izogniti plačilu ležarine?
In kaj naj naredi podjetnik, če se želi izogniti plačilu ležarine? Možnosti je nekaj.
Prva možnost je, da se odpre dodatno drugi in tretji poslovni račun pri drugih bankah in se denar razporedi med več bank. V tem primeru bodo nastali dodatni stroški in je potrebno vse dobro preračunati, če se izplača in v kakšni meri.
Druga možnost je, da se prosta sredstva vežejo v depozit za 6 ali 12 mesecev in se vezava podaljšuje, dokler depozit ne vpliva na plačilo ležarin. Slabost tega je, da ne moremo prosto razpolagati s sredstvi. Vezali bi lahko le tisti del sredstev, ki nam že dlje časa ležijo na računu in v tem času ne načrtujemo večjih investicij.
Ena izmed možnosti je prenos denarja na fizično osebo, lastniku podjetja oz. direktorju v obliki posojila z odloženim odplačevanjem anuitet ali v obliki izplačila poslovnega bilančnega letnega dobička. Pri izplačilu dobička bo nastala obdavčitev v višini 25%, pri nakazilu posojila pa minimalna obrestna mera, ki bi si jo morali obračunati.
Dobra rešitev je tudi prenos presežnih sredstev v obvezniške vzajemne sklade. In ujeti trenutek, ko pri družbah za upravljanje ni vstopnih stroškov, da se lahko denar brezplačno prenese iz banke v sklad.
Dobra stran te naložbe je, da so sredstva vedno na razpolago, na vpogled, dvignejo se lahko kadarkoli.
Slabost za nekatere vlagatelje je, da se prevzema naložbeno tveganje v tem smislu, da garancije na glavnico ni na papirju.
Tako se predlaga, da se sredstva, ki se že dlje časa ne potrebujejo, vplačajo v sklade za nedoločen čas. Za v naprej ni mogoče predvideti donosov, lahko pa pogledamo za nazaj, koliko so podjetniki zaslužili, če so v obvezniškem skladu držali denar recimo 1 leto.
Seveda pa pretekli donosi niso garancija za bodoče donose.
Na dan 30.10.2019 so bili enoletni donosi v obvezniških skladih:
-ALTA BOND 7,14%
-INFOND BOND-EURO +3,31%
-GENERALI BOND + 7,11%
