Helena P:

“Imeli smo projektantsko podjetje, moj mož je bil lastnik podjetja, sama sem bila v podjetju zaposlena kot finančnica. Mož je sklepal vse posle in pridobival nove naročnike. Zaposlenega sva imela glavnega projektanta, ki delal na specifičnih projektih. Delo smo si lepo razdelili: jaz sem vodila finance, mož je bil dober tržnik – ekonomist, sodelavec pa projektant.

Po večletnem uspešnem poslovanju pa se je zgodilo nekaj nepredvidenega, o čemer nobeden izmed nas treh ni nikoli razmišljal.

Najin projektant je bil star 51 let. Na poti iz Ljubljane domov je doživel srčni infarkt in za volanom izgubil zavest. Z avtomobilom je na avtocesti treščil v betonski steber in na mestu umrl.

V tem času smo imeli pomemben projekt, ki bi ga morali izpeljati do konca. Nadomestnega zaposlenega s tem specifičnim znanjem nisva našla pol leta. Tako smo morali naročilo odpovedati, plačati penale in zapreti podjetje.

Oba sva se znašla kot iskalca zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje. Po tolikih uspešnih letih v lastnem podjetju so občutki prav strašni, ko se naenkrat znajdeš  na Zavodu za zaposlovanje. Prej si niti slučajno nisva mislila, da se nama lahko zgodi kaj takšnega.”

Bi lahko bilo kaj drugače?

Rešitev bi bila izplačilo visoke odškodnine za primer smrti zaposlenega.

Denar bi jim omogočil, da bi lahko dalj časa iskali primeren nadomestni kader ali pa novemu kadru ponudili višjo plačo.

Kako naj podjetnika zaščitita solastniške deleže?

Jure in Miha sta se pred enajstimi leti odločila za samostojno poslovno pot in ustanovila podjetje. Vsak je 50% lastnik podjetja.

Vmes sta se oba poročila, rodili so se jima otroci. Podjetje je poleg krize, ki je pred sedmimi leti uničila precej slovenskega gospodarstva, dobro poslovalo in danes zaposluje več kot deset ljudi.

Sprašujeta nas, ali obstaja kakšna možnost, da bi zaščitila drug drugega v primeru, če kateri izmed njiju umre. Zanima ju, kakšne posledice lahko sledijo v primeru smrti družbenika.

V primeru smrti solastnikov, polovico podjetja podedujejo dediči. Po navadi se odločijo za izplačilo deležev, sploh, če niso vpeti v poslovanje podjetja. Običajno najamejo odvetnike in na podlagi ocene vrednosti podjetja zahtevajo izplačilo podedovanega deleža.

Preživeli solastnik bo potreboval toliko gotovine, kolikor je vredno podjetje. Vsi pa vemo, da je bilanca nekaj, realno stanje gotovine na računu pa čisto nekaj drugega. Po navadi podjetniki zelo težko zagotovijo toliko gotovine, da bi izplačali dediče. Lahko sledijo tožbe in blokada podjetniškega TRR. Poslovanje podjetja postane zelo oteženo.

Je lahko drugače?

Seveda se lahko obvarujeta in  skleneta managersko zaščito solastniških deležev.

Letni znesek je davčno priznan odhodek. V  primeru  smrti katerega izmed solastnikov bo zavarovalnica podjetju izplačala gotovino, ki jo imate na voljo za odkup poslovnega deleža.

Na tak način veliko lažje izplačate solastnikove dediče.