Veliko nas je takih, ki smo, v želji, da bi lahko našo omaro s čevlji postavili v čisto svojo hišo ali stanovanje, vzeli stanovanjski kredit. Ta omara s čevlji pa sedaj prebiva v naši nepremičnini pod pogojem, da vsak mesec plačamo kar visok znesek in z zavedanjem, da je pred nami še kar nekaj takih mesecev. Za nekatere to pomeni zadolžitev do abrahama ali še dlje. Ker nihče izmed nas nima kristalne krogle za pogled v prihodnost, je dobro razmisliti o naših možnostih v primeru smrti ali invalidnosti.
Učijo nas zgodbe
Partnerja brez otrok sta vzela stanovanjsko posojilo v višini 90.000 evrov za obdobje 20 let. Mesečna anuiteta je znašala 504 evre. Oba sta bila zaposlena, zato sta si obrok delila. V petem letu od najetja posojila je gospa umrla in njen partner je ostal dolžan 80.000 evrov (v prvih letih namreč večji del anuitete odpade na odplačilo obresti in ne glavnice). Gospodu se je življenje že tako obrnilo na glavo ob izgubi partnerice, po njeni smrti pa je še dodatno finančno obremenjen s preostankom kredita in z ostalimi stroški. Z riziko življenjskim zavarovanjem v primeru smrti zavarovalnica plača celoten dolg na banki, banka pa iz nepremičnine izpiše hipoteko. Preživeli partner bi se tako lahko razbremenil mesečnega odplačevanja posojila in lahko bi poskrbel za mirno žalovanje ob izgubi partnerice.
Naš drugi primer je štiričlanska družina z dvema otrokoma. Stara sta 10 in 12 let. Starši so umrli v tragični prometni nesreči. Banki so bili dolžni še 68.000 evrov iz naslova nepremičninskega kredita. Dolg je sedaj padel na dva otroka, ki ga bosta morala povrniti, odplačati dolg na banki ali pa prodati nepremičnino in se preseliti.
Razlike v zavarovanjih za kritje kreditov v primeru smrti so velike
Vzemimo primer tridesetletnika, ki jemlje kredit za obdobje desetih let v višini 70.000 evrov. Primerjali bomo isto zavarovalno kritje v primeru, da je kreditojemalec ves čas zavarovan za 70.000 evrov. Opomniti pa velja, da nekatere družbe ne ponujajo možnosti zniževanja zavarovalnega kritja, kar bi za kreditojemalca pomenilo, da bi bilo zanj ugodneje.
Mesečne premije pri nekaterih ponudnikih* so naslednje:
- Wiener Staedtische: 5,32 EUR
- Uniqa: 5,47 EUR
- Prva osebna zavarovalnica: 5,92 EUR
- Triglav: 6,44 EUR
- Zavarovalnica Maribor: 9,20 EUR
*Vir podatkov: zavarovalnice in banke. Pridržujemo si pravico do napak.
Nekatere zavarovalnice ponujajo zavarovanje z možnostjo padajočega kritja (s padanjem obveznosti od banke). Nepadajoče zavarovanje bi našega kreditojemalca v desetih letih stalo 612 evrov, padajoče pa le 409. Prihranek bi tako znašal 203 evre.
To je le kratek primer, ki poudari dejstvo, da je važno, kje in kako se zavarujete. Naš najmanj ugodni primer bi nas stal 1.104 evre, najugodnejši pa kar 695 evrov manj. To pa ni kar tako. Naša omara s čevlji bi lahko že iz naslova zavarovalnega prihranka veliko bolj polna.
Kako se lotiti sklepanja zavarovanja
Smiselno je skleniti zavarovanje za smrt, kjer se zavarovalna vsota znižuje z višino neodplačanega kredita. Doba zavarovanja naj bo enaka kreditni dobi. Če nastopi smrt kreditojemalca, se izplača zavarovalna vsota upravičencu, to je banki. S tem se poravnajo kreditne obveznosti in se zavarovanje prekine. Zavarovalnica izplača zavarovalnino le, če zavarovanec umre v času zavarovalne dobe, drugače zavarovalnica do zavarovanca nima nobenih drugih obveznosti. Lahko se odločite, da plačujete tovrstno zavarovanje mesečno, četrtletno, letno ali le enkratno ob sklenitvi zavarovanja.
