Marko je star 35 let in sprašuje kje se splača rentno varčevati za njegovo dodatno pokojnino. Od svoje mesečne neto plače 1.000 EUR je pripravljen dati na stran 100 EUR vsak mesec. S prijatelji se večkrat pogovarjajo o tej tematiki, niso pa prepričani kako in koliko naj varčujejo za svojo prihodnost.
Odgovor nam je podala direktorica FINANČNE HIŠE, mag. Karmen Darvaš Šega v Štajerskem tedniku: VEČ…
Razveseljuje me dejstvo, da mladi razmišljajo o rešitvi svojega pokojninskega problema, kajti če bodo pričeli z varčevanjem kmalu okrog tridesetega leta, bodo z majhnimi zneski in z izbiro ustreznega varčevalnega produkta dosegli svoj cilj: imeli bodo dostojne prihodke tudi po 65. letu starosti. Če bodo to odločitev prelagali na kasnejše obdobje in se bodo odločili za pokojninsko varčevanje šele po 45. letu starosti, bodo morali vsak mesec za ta namen odvajati veliko višje mesečne zneske, katerih pa se velika večina ljudi ne more privoščiti. Kdo pa lahko nameni več kot 30% svoje plače za pokojnino? Javne pokojnine bodo znašale zgolj 50% neto plače, za dostojno preživetje pa bomo takrat potrebovali vsaj 70% današnjih prihodkov. Torej bomo morali sami prihraniti 20% mesečne pokojnine, če bomo želeli preživeti stara leta na dostojen način. To pa ne pomeni niti približno, da bo starost brezskrbna. Za brezskrbno starost potrebujemo veliko več.
Markotu bi najprej svetovala, da si izdela pokojninski načrt, s pomočjo katerega bo ugotovil koliko dejansko naj mesečno varčuje, koliko bo prejemal dodatne rente iz varčevanj in kateri produkt bi najbolj ustrezal njegovemu naložbenemu profilu. Pomembno je, da se odloča za takšne varčevalne produkte, ki mu bodo omogočali izplačevanje mesečne rente do smrti. Če pa se omejim na njegovo vprašanje kam naj gre s stotimi evri na mesec, predlagam, da ga razdeli na dva dela. Če mu delodajalec ne plačuje drugega stebra, predlagam, da izkoristi davčno olajšavo pri dohodnini in 50 EUR nameni za varčevanje v drugem pokojninskem stebru. Davčno olajšavo, ki bi jo prejel, torej vrnjeno dohodnino, predlagam, da oplemeniti v donosnih vzajemnih delniških skladih, ki so transparentni in razpršeni. Tako bi namenjal za svojo pokojnino še več denarja in sicer denar, ki bi mu ga država vrnila skozi dohodnino bi vlagal v domače vzajemne sklade. Predlagam globalno razpršene delniške vzajemne sklade.
Ker je Marko mlad in šteje še 30 let do upokojitve, predlagam, da drugih 50 EUR vlaga v naložbeno varčevanje v tuje vzajemne delniške sklade. Naložbeno varčevanje mu naj omogoča, da bo lahko varčevanje kadarkoli spremenil v garantirano obliko in da bo lahko kadarkoli brez stroškov in brez obdavčitve preusmerjal naložbeno politiko iz bolj donosne in dinamične v bolj konzervativno in varnejšo obliko. To bo pomembno kasneje, ko se bo bližal upokojitvi, da ne bo s prihranki prevzemal prevelikega naložbenega tveganja. Do takrat je pomembno, da varčuje po čim višjih letnih donosih in da zasleduje od 6% do 8% letne donose. To pa lahko doseže v delniških naložbah. Naj izbere globalno razpršene naložbe in svetovno priznane družbe, ki spadajo med največje na svetu. Če bi želel sam spremljati dogajanja na kapitalskih trgih, je lahko drznejši in izbere za 30% regijsko ali panožno omejene naložbe, za katere verjame, da bi mu prinesle na krajše obdobje višje donose. Recimo v tem času tehnologija in tehnološka podjetja? Ko pa v določenem obdobju te naložbe nimajo več potenciala, jih preusmeri v druge. Opozarjam, da naj zgolj z manjšim deležem vlaga v bolj tvegane oblike, nikakor pa ne z večjim zneskom od 30 EUR.
Nekateri mladi kljub mladosti in dolgemu obdobju do upokojitve ne želijo prevzemati naložbenega tveganja. Želijo varčevati varno, četudi bodo deležni zgolj 2,5% do 3,5% obresti na leto. Njim bi svetovala, da polovico mesečnega zneska namenijo v drug steber v zajamčeno obliko, drugo polovico pa v zajamčeno rentno zavarovanje v okviru tretjega stebra. Če Marko spada v to skupino ljudi, predlagam rentno zavarovanje z jamstvom glavnice in obresti. Ta polica mu bo omogočala izplačevanje dosmrtne mesečne rente. Če bi varčeval 100 EUR v tej polici, bi pri 3,5% letnem obrestovanju od 65. leta naprej prejemal 197 EUR mesečno do smrti ali 290 EUR za obdobje 20 let do 85. leta svoje starosti. Ker so te oblike varčevanj manj donosne in morda pripisane obresti ne bi pokrile niti inflacije v določenih obdobjih, predlagam, da vsak varčevalec vključi indeksacijo, da se mu prihranki valorizirajo z inflacijo.
Predlagam, da si Marko uredi varčevanja preko direktne bremenitve svojega bančnega računa, saj bo le-tako varčeval redno in pravočasno.
