»Meni se pa res ne more nič zgoditi!«

Koliko izmed nas si vsakodnevno govori te besede? Nato pa se zgodi. Zgodi se sprememba. Nanje velikokrat ne moremo vplivati, lahko pa smo nanje pripravljeni: tako v poslovnem, kot v zasebnem življenju.

Če imate družinsko podjetje, ste samostojni podjetnik ali solastnik podjetja, zgoraj omenjena priprava na nepredvidljivo pomeni sklenitev posebnih riziko zavarovanj, s katerimi boste zaščitili svoje dediče.

Kaj na vse skupaj poreče pravo?

V Sloveniji dedovanje ureja Zakon o dedovanju. Temeljni namen dedovanja je omogočanje, da premoženjska razmerja in iz njih izvirajoče pravice ter obveznosti umrle osebe praviloma preidejo na druge osebe.

Kaj to pomeni za lastnike družb z omejeno odgovornostjo, samostojne podjetnike ali solastnike družb?

Ko o dedovanju govorimo na področju kapitalskih družb  (d. o. o., d. d.), se srečamo s posebnimi pravili, ki jih ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Smrt družbenika po Zakonu o gospodarskih družbah namreč ni navedena med razlogi za prenehanje kapitalske družbe, zato se ta načeloma lahko deduje. Lahko pa smrt družbenika, ki je hkrati tudi ključni kader v podjetju, močno prizadene samo poslovanje podjetja in povzroči nemalo težav tako morebitnim dedičem kot tudi morebitnim ostalim družbenikom.

Na področju osebnih družb, kamor uvrščamo družbe z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.) in komanditne družbe (k. d.), pa družba v primeru smrti družbenika preneha, razen, če se družbeniki osebne družbe dogovorijo, da s smrtjo družbenika na njegovo mesto stopi dedič.

Nauk zgoraj opisanega pa je seveda, da je potrebno poskrbeti za zavarovanje kreditov! Zakaj?

Po zakonu o dedovanju, ki velja pri nas, naše dolgove dedujejo naši dediči. Naši dediči pa so pogosto najranljivejši deli družbe: naši nepreskrbljeni, mladoletni otroci. Kredite lahko sicer zavarujemo na bankah, a s tem zavarovanjem pomagamo banki, ne samim sebi. Vsemu temu pa se da izogniti s pravilno zaščito in zlahka lahko poskrbimo, da naši dediči podedujejo zdravo podjetje, ki nima dolgov.

Če ste samostojni podjetnik, ne pozabite, da jamčite za vse svoje dolgove s celotnim svojim zasebnim premoženjem. To velja za vse dolgove podjetja s celotnim zasebnim premoženjem! Kar pa seveda pomeni grožnjo za družino, če bankam ne poplačate vseh dolgov.

V večosebnih družbah,  kjer sta na primer dva solastnika družbe, mora v primeru smrti enega izmed lastnikov, drugi preživeli solastnik izplačati dedičem lastniški delež družbe po trenutni vrednosti podjetja in istočasno odplačevati kreditne obveznosti. Za te primere obstajajo ustrezna poslovna zavarovanja, s katerimi se zaščitijo solastniki pred morebitnimi katastrofalnimi finančnimi posledicami.

Prav nobenega razloga ni, da ne bi poskrbeli za svojo varno prihodnost in prihodnost naših najdražjih.

Mnogokrat smo si primorani vzeti kredite, saj v nasprotnem primeru našemu podjetju grozi propad. Včasih sklenemo te kredite pod nemogočimi pogoji in naš podjetniški kredit je kaj hitro zavarovan z lastnimi nepremičninami: hišami, v katerih se vsako jutro prebujajo naši otroci. Če kreditov ne odplačamo, banka unovči hipoteko, zaradi česar naši otroci lahko izgubijo streho nad glavo in toplo posteljo.

Kreditne zaščite so stroškovno nizke, zato je pametno urediti kreditno zaščito čim prej. Kakšni pa so izračuni?

Če tridesetletni direktor najame kredit za 100.000 evrov na 10 let, ga bo na letni ravni zaščita za primer naravne ali nezgodne smrti stala 100 evrov. Ste vedeli, da lahko milijonske zneske kredita zavarujete le za nekaj sto evrov na leto? Istega podjetnika bi zaščita kredita v višini 1,000.000 evrov stala le 497,30 evrov na leto. Kaj je ta znesek v primerjavi s travmo, ki jo v nasprotnem primeru doživljajo naši dediči?

Letna premija se knjiži med davčno priznane odhodke, kar je dodatna davčna korist in ugodnost za podjetje. Kaj s tem pridobite? V primeru smrti glavnega nosilca dejavnosti, dediči obdržijo vse nepremičnine, ker se banka ne bo polastila hipotek, saj se bo kredit izplačal iz te zavarovalne police. S tem ste razbremenili hipoteke in prepustili zdravo podjetje brez dolgov.

Podjetniki lahko hkrati zavarujemo odplačevanje kredita tudi za primer invalidnosti. Mesečno lahko prejmemo tudi do 7.500 evrov nezgodne rente in iz tega dohodka odplačujemo dele svojih obveznosti. Dejstvo je, da je potrebno poskrbeti, da smo v teh nepredvidenih situacijah zaščiteni, saj DURS in banka ne bosta čakali z reakcijami, četudi se vam zgodi kaj hudega.

Kombinacij za zaščito podjetij in podjetnikov je ogromno in prilagoditi jih je možno glede na potrebe posameznih podjetij. Tako je možno zaščititi kredite v primeru hude bolezni; možno je zaščititi ključni kader podjetja, kjer se podjetju izplačuje zavarovalna vsota za obolelega. Vsote iz naslova teh zavarovanj lahko podjetje nameni odplačilu kreditnih obveznosti in razbremeni hipoteko.

Naš tridesetletni podjetnik, ki smo ga opisali zgoraj, bi za kritje kredita v višini 100.000 evrov za 10 let v primeru hudih bolezni plačal le 207 evrov letno. To pa je več kot ugodna poslovna kreditna zaščita.

Samostojni podjetniki ste samostojni tudi pri vaših obveznostih

Za razliko od gospodarskih družb zasebnega prava, ki so pravne osebe, je samostojni podjetnik fizična oseba, zaradi česar se podjetje samostojnega podjetnika v pravnem prometu obravnava kot enoten objekt. Če pride do nadaljevanja podjetja, preidejo na dediča vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Tako dedič kot univerzalni pravni naslednik vstopa v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim oziroma podedovanim podjetjem.

Pomemben trenutek v zvezi z dedovanjem podjetja, tako v primeru gospodarskih družb kot tudi podjetja samostojnega podjetnika, nastane že pred delitvijo dediščine, oziroma v trenutku zapustnikove smrti. Med sodediči namreč takrat nastane dediščinska skupnost, na podlagi katere gredo vsem dedičem skupaj pravice in obveznosti, torej tudi pravice ter obveznosti podjetja.

Če so pravice tisti del zapuščine, ki nam po navadi prinaša koristi, lahko za obveznosti ali dolgove rečemo, da so vse prej kot dobrodošel dodatek dedovanja.

Najprej je potrebno povedati, da so morebitni dediči dolžni vrniti zapustnikove dolgove le do višine podedovanega premoženja (142. člen ZD). Zakon o dedovanju (ZD) je sicer zaradi morebitnega izogibanja poravnave dolgov ali uničenja zapuščine, vključil »varovalko«, na podlagi katere dedič upnikom za poravnavo zapustnikovih dolgov jamči z vsem svojim premoženjem. S tema dvema določbama je tako urejeno varovanje dediča, kateremu se ob dedovanju premoženjsko stanje v nasprotju z njegovo voljo ne more poslabšati Poleg tega je zakon preprečil morebitno oškodovanje upnikov in s tem zagotovil primerno pravno varnost.

Zakon je za primere, ko dediči spoznajo, da je zapuščina oziroma podjetje prezadolženo, vključil možnost, da se dediči dediščini odpovedo. Samo odpoved dedovanju je tako primerna v primeru, ko je višina dolgov višja od vrednosti zapustnikovega premoženja. Problem nastane na področju gospodarskih družb, saj po slovenskem dednem pravu odpoved dediščini ne more biti delna ali pogojna (136/1 ZD). To pomeni, da se dedič ne more odpovedati le poslovnemu deležu, ampak se mora odpovedati celotni zapuščini oziroma vsemu premoženju zapustnika. Ker je v Sloveniji povezanost med premoženjem podjetnika in zasebnim premoženjem velika, se pogosto zgodi, da bi v primeru odpovedi dedovanju dediči izgubili tudi svoje zasebno premoženje. To premoženje v praksi pogosto predstavlja dom družine, družinsko vozilo in ostalo ključno premoženje družine zapustnika. V primeru odpovedi dedovanju bi dediči tako ogrozili svoj obstoj ali pa se spravili v težko situacijo poplačila dolgov, ki jih je družini nakopalo podjetje.

Vse skupaj zveni precej duhamorno, a ni treba, da je tako. Če smo s situacijo seznanjeni, prav tako pa s potencialnimi posledicami, se lahko zaščitimo. Če našim kreditom dodamo zavarovanje rizika smrti družbenika, lahko poskrbimo za varno prihodnost našega podjetja, predvsem pa naših dedičev.

V tem primeru ste lahko mirni, saj bo v primeru vaše smrti morebitne dolgove in obveznosti podjetja pokrila zavarovalnica. Vaše premoženje, finančna sigurnost in družina pa bosta ostali nedotaknjeni.