Banke že nekaj časa podjetjem zaračunavajo ležarine, sedaj pa uvajajo ležarine tudi za fizične osebe.

Danes tako pravne kakor tudi fizične osebe iščejo alternative za naložbo svojih prihrankov.

Kupiti nepremičnine?

V trenutni situaciji naložbe v nepremičnine po tržni vrednosti odsvetujem, saj cene segajo v nebo.

Naložba spada med dolgoročne in je lahko dlje časa nelikvidna, v kolikor bi želeli nepremičnino kaj hitro ponovno vnovčiti za to visoko tžno ceno.

Priporočljivo je, če ima posameznik naložbene nepremičnine v naložbenem portfelju že od prej, da jih seveda obdrži. Da bi kupovali nove naložbene nepremičnine po današnjih cenah, pa osebno odsvetujem.

Edina sprejemljiva opcija bi bil nakup preko dražbe po ugodni ceni ali nakup starega stanovanja v mestu, če bi jo dobili po ugodnejši ceni, jo nato obnovili in oddajali ali prodali po tržni vrednosti.

Če govorimo  o edini naložbi v portfelju, potem v tem primeru ne vidim nepremičnine kot edine dobre opcije za trenutno parkiranje denarja.  Če pa si lahko privoščimo nakup naložbene nepremičnine in hkrati za isto vrednost še druge naložbe, je situacija drugačna.

Se splačajo kriptovalute?

Kriptovalute so preveč tvegana oblika, super so, če imate manjši delež razpršen tudi v kriptovalutah zavedajoč se, da lahko vrednosti kriptovalut v trenutku strmoglavijo.

Kriptovalute je potrebno še vedno videti in sprejeti kot neke vrste špekulacij. V tem primeru ne boli glava, če vlagatelj izgubi v nekem danem trenutku tudi več kot polovico sredstev.

Kriptovalute je treba kupiti, ko vrednosti padajo in ne, ko že dlje časa vztrajno rastejo in rastejo.

Se splača nakup delnic?

Naložba v delnice je priporočjiva na dolgi rok.

Super je kupovati delnice, ki nam prinašajo tudi izplačilo dividend in jih držati dolgo v svojem portfelju.

Če se delnice kupujejo in aktivno prodajajo, je potrebno imeti za to čas in znanje. Običajnemu varčevalcu predlagam nakup dobrih delnic v različnih sektorjih in da jih drži dlje časa kot naložbo ter se ne obremenjuje z trenutnimi cenami, ki bodo nihale malo gor in dol.

Zlato ali srebro?

Sama nikoli nisem verjela v naložbe v plemenite kovine, kot je zlato, srebro, platina ipd. To vrsto naložbe bi predlagala, da se kupi, ko cene  zares padejo in se potrpežljivo čaka (tudi nekaj let) dokler cene plemenitih kovin  spet res ne zrastejo. A dvomim, da nepoučeni vlagatelj to zmore, saj ponavadi vsi kupujejo, ko cene rastejo in so že prepozni.

Delniški vzajemni skladi?

Vsekakor pa sama dajem prednost delniškim vzajemnim skladom, saj so veliko bolj razpršeni, poceni in posameznik ne potrebuje znanja in časa za spremljanje. Od skladov priporočam globalne, ki pokrivajo evropski in ameriški trg, tehnološko usmerjene, in farmacevstke.

Denar je dostopen v roku 5 dni, torej spada naložba v vzajemne sklade med likvidne.

Kam torej premestiti denar iz bančnega računa?

Če nekdo išče alterantivo za bančne depozite, je najboljša rešitev naložba v mešane vzajemne sklade, saj je naložba likvidna v roku največ 5 delovnih dni. Za tiste najbolj ziheraške varčevalce obstajajo obvezniški vzajemni skladi, prav tako likvidni in naložba denarja je razpršena.

Donosi skladov so v zadnjem letu v 12 mesech tudi 40% in več. Torej dolgoročno gledano se inflacija pokrije in zelo dobro tudi zasluži.

Realno na daljše obdobje je za pričakovati, da znaša potencialni letni donos, tudi zgodovinsko dokazano, cca 7-8%. 

Poglejte dosežene donose, koliko se je dejansko zaslužilo v vzajemnih skladih:

Ker spadam med bolj ziheraške vlagatelje in sem prepričana, da tudi vsi varčevalci, ki držijo denar na banki ter se danes spogledujejo z drugimi naložbami, sem zagovornica vzajemnih skladov kot najboljše alternativne oblike napram bančnim depozitom.

Kar je najbolj zanimivo, da tudi naložbeno tveganje na dolgi rok spada in se skorajda izniči.  Torej, če nekdo vztraja v delniških vzajemnih skladih vsaj deset let, je verjetnost, da bo dosegel 0% ali manj donosa,  zgolj 2,2 %.

Če pa se odločimo za mešane vzajemne sklade, je ta verjetnost še nižja.

Pri nakupu posameznih delnic, je ta verjetnost možnost izgube nekoliko višja, saj naložba ni razpršena kot v skladih.

Vsekakor bi predlagala vsem, ki bodo denar premestili iz bank kam drugam, da vsako naložbo smatrajo dolgoročno, ker vse drugo pomeni, da se špekulira, kar pa lahko prinese velike pluse, lahko pa tudi seveda velike izgube.

V tem primeru to ne pomeni, da je z naložbami kaj narobe in je žalostno, če izgubimo vero v določen produkt.

Če smo kupili drago ter prodali poceni in ustvarili veliko izgubo, to samo pomeni, da pač ne znamo z naložbami.

Če bi vsak sprejel naložbene produkte kot dogoročne, podobno kot nakup nepremičnine, ki je tudi ne kupimo za leto ali dve, bi bili vsi varčevalci oz. vlagatelji zadovoljni z  ustvarjenimi donosi.