Slovenci imamo v bankah rekordnih 20 milijard EUR denarja.
Obrestna mera na banki za depozite (vezava prihrankov nad enim letom) pa znaša povprečno le 0,2% letno. Če upoštevamo letno inflacijo v višini 1,9%, pomeni, da na banki dobimo realno minus 1,7% letno.
Trend obrestnih mer v evrskem območju pa je tudi za prihodnje leto obrnjen vedno bolj navzdol, saj se s prilagajanjem obrestnih mer, trg ščiti od recesije, ki trka na vrata Evrope .
Kam torej z denarjem?
Več kot legitimno se torej postavlja vprašanje, kam z denarjem, ki ga imate v banki, da se bo le ta vseeno vsaj malenkost zrasel.
Odgovor je toliko kompleksen in rešitev je toliko individualna, kolikor je varčevalcev. S tem želim poudariti, da so dobre rešitve vedno »pisane na kožo« vsakega posameznega varčevalca oziroma vlagatelja in načeloma sem proti posplošenim in univerzalnim receptom, ki nas vodijo v takšne ali drugačne »čredne odločitve«.
Večina Slovencev se na žalost še vedno odloča na temelju slabih izkušenj, predsodkov in fiksnih idej, brez zadostnega predznanja o osebnih financah in finančnih trgih, zato predlagam, da si pogledamo nekaj splošnih dejstev okrog tega, koliko DONOSA so dejansko prinesle posamezne naložbe v 500 največjih svetovnih delnic v zadnjih 100 letih.
Kako vlagati, da zaslužimo?
Ker pa verjetno nihče ne bo varčeval 100 let in ker velja, da krajša obdobja kot jih izberemo za naložbo, povečujejo naložbena tveganja, finančni svetovalci svetujejo razpršeno vlaganje ne samo v različne naložbe, marveč ČASOVNO razpršenost vlaganja v isto naložbo.
Kar pomeni, da razdelimo znesek, ki smo ga pripravljeni investirati na 10, 20 ali 30 obrokov in jih postopoma obročno plasiramo na kapitalske trge. To znižuje naložbeno tveganje.
Recimo, da želite vplačati 60.000 EUR denarja, ga razdelite na šest delov po 10.000 EUR in jih vlagajte vsakega 1. v mesecu v globalni delniški sklad. Nato pa pustite denar v vzajemnem skladu nekaj let in zgodil se bo čudež…
