Želja vsakega vlagatelja je dobiti idealen in uspešen recept, kako oblikovati osebni naložbeni portfelj, ki bi mu omogočil predvsem visoke donose. Z vlaganjem v vzajemne sklade dosežete dva nivoja razpršitve. Eden je v okviru samega vzajemnega sklada, ki razprši naložbe med številne vrednostne papirje, drug nivo je razpršitev sredstev v okviru portfelja med različne vzajemne sklade.

Ameriški poslovni časnik American Economic Review je izdelal študijo o tem, koliko so investitorji v zadnjih desetih letih zaslužili in koliko bi zaslužili, če bi portfelj v tem času pustili nedotaknjen.

Rezultati so bili presenetljivi in kažejo, da je povprečen vlagatelj v tem času zaslužil le 50% tistega kar bi zaslužil, če bi delnice pustil lepo pri miru.

Torej, kakšen naj bo primeren portfelj, ki vam bo omogočal, da preživite vsa obdobja na borzi?

Jedro portfelja naj sestavljajo globalni skladi, ki vlagajo v razvite trge, kot sta Evropa in ZDA. Ti bodo dosegali konstantne donose skozi daljše časovno obdobje. Portfelj naj bo zasnovan tako, da je v portfelju 70% delnic in 30% obveznic.

V portfelju skladov moramo biti pozorni predvsem na to, da se naložbe skladov v portfelju ne podvajajo. Priporočljivo je, da so sredstva enakomerno razporejena po posameznih panogah in državah. Če imata dva sklada podobno naložbeno strukturo, je potrebno opraviti določene prilagoditve portfelja. Tudi izpostavljenost določeni panogi, npr. farmaciji, ni priporočljiva. Kljub temu, da panoga trenutno prinaša nadpovprečne donose, vlagatelja s tem izpostavlja prevelikemu tveganju,  saj je odvisen le od ene panoge. Če dodajamo v portfelj ozke specializirane sklade, le-ti ne smejo tvoriti jedra portfelja.

Predlog portfelja za vlagatelja ki je povprečno nagnjen k tveganju za obdobje 5 let

70% delniških naložb, delniški vzajemni skladi: od tega 50% delniški razviti trgi, 20% panožni skladi, kot so surovine, nafta, energija, farmacija

30% obvezniški trgi:  obvezniški skladi razvitih trgov