Kako se Slovenci znajdemo na področju osebnih financ? Ali imajo posamezniki v Sloveniji dovolj tovrstnega znanja?

Na področju osebnih financ skorajda vsak Slovenec pogrne. Paradoksalno pa je to, da svoje znanje o osebnih financah večina precenjuje.

Že pri osnovnih osebnih zavarovanjih, ki jih banka ponudi svojim komitentom, ne vedo, kaj zavarovanje sploh vsebuje in čemu bi ga sploh sklenil. In če ljudi vprašaš čemu so »vzeli« to zavarovanje, rečejo, če pa je bila gospa na okencu tako prijazna.

Ne poznajo razlike med življenjskim in nezgodnim zavarovanjem, ne poznajo rizičnih zavarovanj. Enostavno verjamejo svetovalcu ali zastopniku, ki jih obišče.

Zato se ni čuditi zakaj toliko predčasnih negativnih prekinjanj zavarovanj in  posledično toliko razočaranja nad zavarovalnimi produkti. Saj ne more biti drugače, če sploh ne veš, kaj imaš sklenjeno in kakšne so posledice predčasne prekinitve in nove sklenitve.

Ljudje sploh ne vedo, kaj so vzajemni skladi, zato tudi na hitro porečejo, »eh, to je tvegano, jaz ne verjamem v te stebre…« In se sploh ne zavedajo, da spadajo vzajemni skladi v eno najbolj zakonsko nadzorovanih  in razpršenih oblik, ki na dolgi rok naložbeno tveganje izničijo.

Kateri so osnovni finančni koncepti, ki bi jih moral obvladati vsak posameznik?

Najprej bi si moral vsak izdelati konkretne finančne cilje. Če si le teh ne postavi, se kaj hitro po prvi zaposlitvi in kasneje znajde v dolgovih in kreditih.

Vsak posameznik bi moral najprej ločiti dve vrsti varčevanj, kratkoročno na banki in dolgoročno v drugih konkurenčnih in donosnejših oblikah.

Poleg tega bi se vsak moral zavedati, da sta varčevanje in posledično likvidna rezerva nujno potrebna za vsak družinski proračun. Istočasno bi moral vsak glede na svojo starost in pokojninski načrt zadostno varčevati za svojo dostojno pokojnino.

Nikakor ne bi smeli zanemariti tudi  razna tveganja, katerim smo skozi življenje podvrženi in se ustrezno zavarovati. Če bi vse to upoštevali, bi bilo veliko manj finančnih težav.

Varčevanje za starost: kako ocenjujete varčevanje za starost v Sloveniji? Kje smo v primerjavi s tujino? Ali se preveč zanašamo, da bo za nas poskrbela država?…

Varčevanje za starost je Slovencu drugotnega pomena, saj je preveč oddaljena v prihodnost in se mu ne zdi pomembna. Ljudje pač mislijo, da imajo dovolj časa. Ko pa se zavejo, tam nekje pri 45. letu starosti ali kasneje, da bi bilo v redu imeti na strani kakšen euro za pokojnino, pa je žal prepozno, da bi si lahko privarčevali za dostojno pokojnino.

S 500 EUR ne bo mogel preživeti nihče. Če kdo meni drugače, naj poskusi danes. In če ne more preživeti s 500 EUR ali pa 600 EUR, če hočete, nam ne preostane nič drugega kakor pričeti takoj z varčevanjem in investiranjem za starost.

Preveč ljudi se nonšalantno izgovarja, da bodo pa pač delali do konca življenja. Ne pomislijo pa, da jim zdravje to žal ne bo omogočalo. Umreti pa tudi ne mislijo v poznih šestdesetih. 

Slovenci varčujejo napačno za pokojnino. Varčujejo v življenjskih ali naložbenih zavarovanjih. V okviru drugega stebra po večini varčujejo zgolj, če jim to uredi in plačuje delodajalec.

Rentnih polic brez zavarovanja ne poznajo. Večina Slovencev misli, da če varčuje 100 EUR; da bo to dovolj.

Menim, da smo daleč za tujino. Še vedno večina misli: »bo kakor bo. Tako slabo pa ne more biti, bom pa pač prodal hišo.« Po mojem se nihče ne zaveda, da bo moral v času upokojitve imeti prihranjenih 10 letnih plač, če bo želel svoje življenje kot upokojenec preživeti brezskrbno. Da  pa ta cilj uresniči, je treba varčevati s prvo plačo.

Kdaj je potrebno začeti varčevati za starost? Kdaj bi bilo najbolj optimalno?

Najbolj idealni scenarij je pričeti z varčevanjem s svojo prvo plačo. Ker pa se mladi tega ne zavedajo, saj je še celo življenje pred njimi in so osredotočeni na ustvarjanje doma in družine, se najprej zakreditirajo, šele nato v srednjih letih pričnejo razmišljati o starosti.

Mladi bi morali unovčiti svojo mladost in pričeti takoj z varčevanjem z minimalnim zneskom. Le tako bi si ustvarili dostojno pokojnino zaradi obrestno obrestnega računa, ki ustvarja ”čudo” na dolgo dobo.

Kako se tega lotimo? In koliko mesečno moramo dajati na stran za starost?

Če želite imeti dovolj prihrankov za dodatno pokojnino pri 65. ali  67. letu starosti, boste morali prihraniti 10 letnih plač.

Če nekdo prejema skupne prihodke 1.000 EUR mesečno, mora imeti pred upokojitvijo 120.000 EUR, nekdo z 2.000 EUR plače bi moral imeti na strani skoraj četrt milijona evrov.

Če želite to doseči, je treba imeti pri 30. letu starosti na strani eno letno plačo,  pri 40. letu svoje starosti prihranjene 3 letne plače.

Da pa do tega pridete, je potrebno s prvo plačo dati na stran 10% plače.

Če boste o tem razmišljali šele po štiridesetem letu, boste morali varčevati čez 45% svoje plače. Tega pa si ne more nihče privoščiti, da bi na stran dal skoraj polovico svoje plače. Zato ni druge rešitve, kakor pričeti takoj, ko si mlad in se zaposliš.

Kaj v primeru, če v mladosti nismo razmišljali o tem? Kaj lahko naredi nekdo, ki se odloči varčevati za starost v srednjih letih? Nekaj let pred upokojitvijo je predvidevam že prepozno?

Za dostojno ali brezskrbno pokojnino je žal prepozno. Sama pa verjamem, da četudi pričneš z varčevanjem po štiridesetem letu, je bolje to kakor pa popolnoma nič z izgovorom, češ, saj se ne izplača. Četudi boste prejemali v času upokojitve 100 EUR dodatka iz svojega varčevanja, bo to znašalo tudi celo 20% vaše celotne mesečne pokojnine (skupaj z javno pokojnino). To pa za upokojenca ni malo.

Žal bodo ti ljudje v vsakem primeru imeli nižji standard, velik izpad dohodka, živeli bodo slabše kakor danes, ker niso pričeli o tem razmišljati dovolj hitro.

Kateri načini varčevanja za starost obstajajo?

Rentne police brez zavarovanja z dosmrtnimi rentami, katerim sem sama zelo naklonjena, pa naložbe v delniških skladih, ki so donosnejše.

Kombinacija obeh je ideal.

Ne gre spregledati tudi drugega pokojninskega stebra z življenjskimi cikli, kjer smo dodatno nagrajeni z davčno olajšavo.

Izbrati finančnega svetovalca: da ali ne? Kakšen mora biti osebni finančni svetovalec, katere lastnosti mora imeti, na kaj moramo biti pozorni pri izbiri finančnega svetovalca?

Vsak človek bi potreboval svojega neodvisnega finančnega svetovalca.

Tako kot imamo svojega bančnika in zavarovalnega zastopnika, bi bilo treba izbrati tudi svetovalca za osebne finance.

Izbrati verodostojnega in poštenega, pa je danes prava mojstrovina, saj vsi zasledujejo samo svoje cilje in vsi se izdajajo za neodvisne.

Predlagam, da vsak »pogoogla« in poišče tri ali štiri družbe in si naroči svetovanje.

Tako bo lahko primerjal kakšni so ti ljudje, kaj mu nudijo. Čeprav bo na koncu verjetno težka odločitev, ker mu bo vsak svetoval drugače.

A po mojem, če človek vključi svojo intuicijo, bo znal izbrati sebi najbolj primernega.

Predlagam eksperiment, da vsakega svetovalca vpraša, da mu izračuna  konkretno različne ponudbe pri različnih med seboj konkurenčnih družbah.

Zahtevajte vsaj 4 različne izračune od različnih ustanov. Naj zahteva vse na papirju, črno na belem.

Ne verjeti zgolj na besedo dobremu in všečnemu prodajalcu.

Če bo svetovalec favoriziral le eno in mu ne bo dal na papirju še več izračunov od drugih družb, najverjetneje gre za prodajalca ene ustanove.

Menite, da bi morali o osebnih financah in s tem tudi o varčevanju za starost seznanjati že  otroke? Nam lahko poveste kaj več o tem?

Absolutno. A žal je težko, ker so starši finančno nepismeni in neodgovorni. Do grla v kreditih in živijo iz meseca v mesec, od plače do plače. Pa ne zaradi nizkih plač, ampak zaradi tega, ker na veliko, seveda nevede, trošijo in menijo, da morajo kupiti vse. Želje zamenjujejo s potrebami.

Kako bo tak starš vzgled svojim otrokom? Predlagam, da se starši najprej poučijo o osnovah.

Kupijo lahko enostavne in zanimive knjige o upravljanju z osebnimi financami.

Tudi sama sem napisala knjigo Postani kreator svojih financ! prav s tem razlogom, da se ljudje poučijo o osnovah ravnanja z denarjem. Eno poglavje je namenjeno za finančno vzgojo otrok.