Zakaj podjetnik potrebuje drugačen finančni načrt kot posameznik?

Pri zaposlenem je finančna slika razmeroma ločena: posameznik prejema plačo, iz nje poravnava življenjske stroške, ustvarja prihranke in investira.

Pri podjetniku so odnosi precej bolj prepleteni.

Velik del njegovega premoženja je lahko koncentriran v podjetju. Njegov dohodek je pogosto neposredno povezan z uspešnostjo poslovanja, vrednost njegovega podjetja pa je lahko hkrati njegovo največje premoženje in največje finančno tveganje.

To je izhodišče strokovnega finančnega načrtovanja za podjetnike.

1. Najprej likvidnost: koliko denarja mora ostati v podjetju?

Preden podjetje začne investirati presežna sredstva, je treba določiti ustrezno likvidnostno rezervo.

Ni vsak denar na poslovnem računu presežek.

Podjetje potrebuje sredstva za tekoče stroške, plače, davčne obveznosti, dobavitelje, kredite, sezonska nihanja poslovanja, načrtovane investicije in nepredvidene dogodke.

Zato strokoven naložbeni načrt ne začne z vprašanjem, kateri sklad ali naložbeni produkt izbrati.

Šele kapital, ki ga podjetje glede na svoj poslovni model in investicijski načrt dolgoročno ne potrebuje, je smiselno obravnavati kot potencialni naložbeni kapital.

Kako lahko sredstva razdelimo glede na časovni horizont?

Takšna razdelitev podjetniku pomaga preprečiti eno najpogostejših napak: da bi denar, ki ga bo kmalu potreboval za poslovanje, izpostavil prevelikemu naložbenemu tveganju.

2. Kaj narediti s presežnimi sredstvi podjetja?

Če podjetje dalj časa ustvarja presežne denarne tokove, samo kopičenje denarja na poslovnem računu ni nujno dolgoročna finančna strategija.

Del presežnih sredstev je mogoče načrtno usmerjati v finančne naložbe.

Pri tem je smiselno razlikovati med kratkoročnim denarjem, ki mora biti hitro dostopen, srednjeročno rezervo za prihodnje poslovne potrebe ter dolgoročnim kapitalom, ki ga podjetje lahko nameni plemenitenju.

Naložbeno varčevanje za podjetnike je lahko mesečno, letno ali izvedeno z enkratnim večjim vložkom.

Ključna odločitev zato ni samo kam vložiti denar, ampak tudi kdaj ga bomo potrebovali.

Kaj lahko pomeni redno dolgoročno vlaganje?

Spodnji izračun prikazuje zgolj matematične scenarije za mesečno vlaganje 1.000 EUR. Namen ni napoved prihodnjih donosov, temveč prikaz vpliva časa in obrestno-obrestnega učinka.

Razlika ne nastane zaradi višjih vplačil, temveč predvsem zaradi časa in reinvestiranja donosov.

Kolikšno razliko naredi višina mesečnega vložka?

3. Naložbe podjetja in davki: pomembna je pravilna razlaga

Pri finančnih rešitvah za podjetnike se pogosto pojavlja vprašanje davčne obravnave.

Pomembno je razlikovati med finančno smiselnostjo naložbe in davčno olajšavo.

Če podjetje sredstva nameni določeni dolgoročni finančni naložbi, to še ne pomeni avtomatično, da gre za davčno priznan strošek.

Pri določenih finančnih naložbah, sklenjenih na podjetje, se sredstva lahko računovodsko obravnavajo kot dolgoročna finančna naložba. Konkretna računovodska in davčna obravnava je vedno odvisna od posamezne rešitve.

Pri večjih zneskih je zato smiselna uskladitev finančnega svetovalca, računovodstva in po potrebi davčnega strokovnjaka.

POMEMBNO

Cilj ni ustvariti navideznega davčnega prihranka, temveč izbrati rešitev, ki je ekonomsko smiselna kot celota.

4. Vzajemni skladi kot ena od možnosti za razpršitev kapitala

Eden od načinov dolgoročnega investiranja so vzajemni skladi.

Vzajemni sklad združuje sredstva večjega števila vlagateljev, premoženje pa upravlja družba za upravljanje. Različni skladi se razlikujejo glede na naložbeno politiko – obstajajo delniški, obvezniški, mešani in druge vrste skladov.

Za podjetnika je pomemben predvsem koncept razpršitve.

Če je večina njegovega premoženja že vezana na lastno podjetje, je lahko dodatna koncentracija kapitala v eni naložbi manj smiselna kot razpršitev med različne regije, panoge in vrste finančnih instrumentov.

Razpršitev sicer ne odpravi naložbenega tveganja, lahko pa zmanjša odvisnost celotnega portfelja od uspešnosti posamezne naložbe.

Pri izbiri vzajemnih skladov zato ni dovolj pogledati, kateri sklad je imel v zadnjem letu najvišji donos.

Strokovna presoja mora vključevati naložbeno politiko, tveganje, časovni horizont, stroške, likvidnost in vlogo posamezne naložbe v celotnem premoženju podjetnika.

Pretekla donosnost ni zagotovilo prihodnje donosnosti.

Kaj lahko pomeni čas pri enkratnem vložku?

Poenostavljen matematični primer za začetni vložek 50.000 EUR:

5. Podjetje ni isto kot osebno premoženje podjetnika

Uspešno podjetje ima lahko visoko vrednost, vendar ta vrednost ni enaka likvidnemu osebnemu premoženju lastnika.

Če ima podjetnik večino svojega premoženja vezanega v poslovnih deležih, nepremičninah podjetja, opremi in tekočem poslovanju, je njegova osebna finančna varnost močno odvisna od prihodnjega uspeha podjetja.

Zato je smiselno skozi leta postopoma graditi tudi premoženje zunaj osnovne dejavnosti.

• podjetje kot primarni vir ustvarjanja premoženja,
• dolgoročne finančne naložbe,
• osebno premoženje,
• ustrezna likvidnostna rezerva.

S tem se zmanjšuje tveganje, da bi bila celotna prihodnja finančna varnost podjetnika odvisna od ene same poslovne zgodbe.

6. Koliko kapitala potrebuje podjetnik za obdobje po aktivnem poslovanju?

Podjetniki pogosto ne razmišljajo o klasični upokojitvi na enak način kot zaposleni.

Toda ne glede na scenarij ostaja isto vprašanje:

Odgovor na to vprašanje je osnova za izračun potrebnega kapitala.

Če želi podjetnik v prihodnosti razpolagati s 4.000 EUR mesečnega dohodka, iz drugih virov pa pričakuje 2.500 EUR, mora načrtovati, iz katerega kapitala bo dolgoročno pokrival razliko.

Koliko kapitala je potrebujete, če želite določeno višino mesečne rente za obdobje 20 let?

Ta tabela ni izračun potrebnega pokojninskega kapitala. Vprašati se je potrebno, kako si lahko zagotovimo toliko kapitala oz. denarja, da bom lahko prejemali toliko mesečne rente? rešitve so tudi letna varčevanja v naložbene produkte v času aktivne dobe, aktivnega poslovanja, recimo do 65. leta starosti podjetnika. Ena izmed možnosti je varčevanje iz podjetja in ne iz neto plače. Ta možnost je z apodjetnika davčno in stroškovno učinkovitejša.

7. Zaščita izpada dohodka podjetnika

Finančno načrtovanje ni samo ustvarjanje premoženja. Drugi del je zaščita obstoječega premoženja in sposobnosti ustvarjanja prihodkov.

Pri številnih malih in srednje velikih podjetjih je direktor ali lastnik hkrati ključna oseba za pridobivanje poslov, vodenje najpomembnejših strank, razvoj, prodajo in strateške odločitve.

Zato bolezen ali nezgoda podjetnika ne pomeni samo njegove osebne odsotnosti. Lahko vpliva tudi na poslovanje podjetja.

Kako izračunamo dejansko finančno vrzel?

Že ta preprost izračun pokaže, zakaj nominalna zavarovalna vsota sama po sebi ne pove veliko.

8. Kaj se zgodi s podjetjem, če ključne osebe ni?

Pri podjetjih, kjer je velik del prihodkov, odnosov s strankami ali strokovnega znanja vezan na eno osebo, obstaja tudi poslovno tveganje ključnega kadra.

Če direktor ali ključni strokovnjak dalj časa ne more delati, se lahko pojavijo dodatni stroški, potreba po nadomestni osebi, padec prodaje ali težave pri izvedbi projektov.

Pri večjih finančnih obveznostih je treba preveriti tudi kredite. Zavarovalna zaščita je smiselna samo, če izhaja iz realnega izračuna posledic takšnega dogodka.

9. Pregled obstoječih naložb in zavarovanj

Podjetniki imajo skozi leta pogosto sklenjenih več različnih finančnih produktov.

Ena polica je bila sklenjena zaradi kredita, druga zaradi družine, tretja zaradi varčevanja, četrta pred mnogimi leti zaradi priporočila banke ali svetovalca.

Posamezno je lahko vsak produkt smiseln. Težava nastane, ko nihče več ne gleda celote.

Pri finančnem pregledu je zato smiselno preveriti:

• namen posamezne rešitve,
• stroške,
• likvidnost,
• možnosti predčasnega izstopa,
• naložbeno tveganje,
• ali rešitev še ustreza današnjemu cilju.

Strokovno finančno svetovanje zato ni le izbor naložbe, ampak tudi razumevanje ekonomskih posledic izbrane rešitve.

10. Kako naj podjetnik določi svojo finančno strategijo?

Koristno je razmišljati o premoženju v treh časovnih obdobjih: kratkoročna likvidnost, srednjeročni cilji in dolgoročno premoženje.

Ko so ti trije segmenti jasno ločeni, je bistveno lažje določiti primerno raven tveganja.

Primer finančne slike podjetja

Predstavljajmo si podjetje, ki ima ob koncu leta 300.000 EUR prostih denarnih sredstev.

Ključna ugotovitev je, da stanje na poslovnem računu ni enako naložbenemu presežku.

11. Kakšno vlogo ima finančno svetovanje za podjetnike?

Podjetniku ni treba poznati vseh finančnih produktov na trgu. Mora pa razumeti odločitev, ki jo sprejema.

Šele nato sledijo izbira vrste naložbe, ponudnika, višine vplačil, časovnega obdobja in drugih elementov.

V FINANČNI HIŠI d.o.o. finančni pregled vključuje obstoječe naložbe, varčevanja in zavarovanja ter pripravo konkretnih predlogov glede na individualne cilje stranke.

12. Najpogostejše napake pri finančnem načrtovanju podjetnikov

Največ težav običajno ne povzroči ena napačna naložba, ampak odsotnost celotne strategije.

• prevelika količina dolgoročno neaktivnega denarja,
• premajhna likvidnostna rezerva,
• koncentracija skoraj vsega premoženja v lastnem podjetju,
• investiranje brez časovnega horizonta,
• nepoznavanje stroškov obstoječih produktov,
• neustrezna zaščita dohodka.

Pogosta je tudi predstava, da bo podjetje nekoč preprosto prodano in bo kupnina rešila vprašanje upokojitve lastnika.

To se lahko zgodi, vendar prihodnje vrednosti in možnosti prodaje podjetja ni mogoče vnaprej zagotoviti.

Finančne rešitve za podjetnike morajo izhajati iz cilja, ne iz produkta

Podjetnik ne potrebuje nujno več finančnih produktov. Potrebuje predvsem jasno finančno sliko.

Koliko likvidnosti potrebuje podjetje? Koliko kapitala lahko dolgoročno investira? Koliko osebnega premoženja je že ustvarjenega zunaj podjetja? Kolikšen dohodek želi lastnik v prihodnosti? Kako je zaščiten v primeru bolezni ali nezgode? Ali so obstoječe naložbe in zavarovanja še primerni?

Pogosta vprašanja o naložbenih rešitvah za podjetnike

Ali lahko podjetje investira presežna sredstva?

Seveda, saj na banki denar izgublja vrednost. Odločitev mora biti seveda prilagojena potrebam podjetja, likvidnosti, časovnemu horizontu in izbranemu finančnemu instrumentu.

Ali je naložbeno varčevanje podjetja davčno priznan strošek?

Ne nujno. Pri določenih oblikah naložb se sredstva knjižijo kot finančna naložba in ne kot davčno priznan odhodek. Konkretna obravnava je odvisna od vrste produkta. Danes naložne ne predstavljajo strošek, a yato jutri pri nakazilu oplemenitenih sredstev to ni prihodek, ampak se samo razknižijo naložbe. Razlika (dobiček naložbe) se obdavči glede na davek na dobiček (v letu 2026 zanša 22%)

Ali so vzajemni skladi primerni za podjetnike?

Lahko so ena od možnosti za dolgoročno razpršitev dela premoženja, vendar se izbirajo glede na željen cilj, obdobje vlaganja, potrebe po likvidnosti in pripravljenost sprejemanja tveganja.

Koliko denarja naj podjetnik vlaga?

Univerzalnega priporočila ni. Najprej je treba zagotoviti ustrezno likvidnost podjetja, nameniti sredstva poslovanju, presežki, ki se ustvarjajo pa namesto da ležijo na bančnem računu in izgubljajo vrednost, se lahko plemenitijo na delniških trgih, vzajemnih skladih, naložbenih računih, ipd.

Zakaj ustvarjati premoženje tudi zunaj lastnega podjetja?

Ker koncentracija večine premoženja v enem podjetju pomeni večjo odvisnost osebne finančne prihodnosti od uspeha te družbe.

Kaj vključuje finančni pregled podjetnika?

Likvidnost, obveznosti, obstoječe naložbe, zavarovanja, kredite, dolgoročne finančne cilje, želeni prihodnji dohodek in zaščito ob izpadu dohodka.