Vsi vemo, da so obrestne mere že (pre)dolgo obdobje nične oz. negativne, kar banke sili v zaračunavanje ležarnin na sredstva na TRR (sicer res za višje zneske, a kot lahko opazimo, se ta meja znižuje).
To pa je v popolnem nasprotju z obrestovanjem sredstev, ki smo ga poznali v preteklosti in pomeni dvoje:
da inflacija najeda naše prihranke, ki so tako iz dneva v dan realno nižji, poleg tega pa nam banke za naš denar zaračunavajo še stroške hranjenja le-tega.
Se nam to splača?
Zagotovo ne.
Iz tega logično izhaja, da je v banki smiselno imeti zgolj sredstva v višini kratkoročne likvidnostne rezerve.
In kaj narediti?
Nekoč smo poznali bančne depozite, zlato, nepremičnine, takšne in drugačne zavarovalne police, tisti finančno bolje poučeni tudi možnost trgovanja s posameznimi delnicami preko borzno-posredniških družb in vlaganje v vzajemne sklade.
Danes so tu še on-line platforme preko katerih lahko sami trgujemo z bolj ali manj rizičnimi delnicami podjetij lociranih širom po svetu, izvedenimi finančnimi instrumenti, kot so npr. opcije ter trgovanje na vzvod (posebej bi želela opozoriti, da so takšni posli lahko zelo tvegani in da bomo za višji pričakovani donos prevzeli tudi znatno večje tveganje izgube) ter številnimi kriptovalutami (pri katerih tudi 80% korekcije navzdol v zelo kratkem časovnem obdobju niso redkost).
Za dobro poučene vlagatelje je trgovanje preko preko teh platform vsekakor smiselno, a ob zavedanju tveganja in z razumnimi zneski v okviru katerih nas izguba ne prizadene in ob hkratnem vlaganju sredstev v produkte kjer se naš denar na dolgi rok plemeniti varno, kar velja tudi za vlaganje v vzajemne sklade v okviru zavarovalnih polic.
V primerjavi z neposrednim trgovanjem bi namreč lahko rekli, da so naložbe v vzajemne delniške sklade, kjer o nakupih delnic v okviru portfelja posameznega sklada odločajo vrhunski strokovnjaki – upravitelji premoženja sklada, netvegane naložbe, saj je možnost izgube na dolgi rok bistveno nižja, predvsem pa omejena na neprimerljivo manjši odstotek.
Pomembno pravilo
Prvo načelo, ki bi ga moral upoštevati vsak vlagatelj je, da morajo naša sredstva biti dobro razpršena, saj s tem v veliki meri eliminiramo tveganje izgube na dolgi rok.
Pri tem ne gre zgolj za razpršenost med različnimi vrstami naložb (kot so npr. zlato, nepremičnine in vrednostni papirji), temveč tudi za samo razpršenost sredstev v veliko število vrednostnih papirjev (načeloma delnic in obveznic različnih izdajateljev), kar najlažje dosežemo z vlaganjem v dobro razpršene vzajemne sklade.
Pri tem je pomembno, da izberemo sklade renomiranih družb za upravljanje pz. investicijskih bank (kot so npr. Fidelity, Black Rock, Templeton…) in v okviru le-teh sklade z odlično bonitetno oceno, kar je najboljše jamstvo, da bomo na dolgi rok realizirali donos s katerim bomo res zadovoljni.
Kako vlagati?
Moj nasvet je, da v začetnih obdobjih postopnega vlaganja izbirate med delniškimi skladi, ki so potencialno bistveno bolj donosni (v skladu z zakonodajo so ocenjeni kot bolj tvegani, a to pomeni zgolj, da vaša naložba lahko v določenem obdobju bolj zaniha – tudi navzdol; načeloma so taki nihaji v relativno kratkem času povsem eliminirani, na dolgi rok pa donos bistveno višji kot pri obvezniških ali kombiniranih skladih).
Prehod v manj volatilne naložbe je smiseln v poznejšem obdobju, z že oplemenitenim delom sredstev, medtem ko za nadaljnja postopna vplačila še zmeraj priporočam vlaganje v delniške sklade.
Zavedati se namreč moramo, da je padanje vrednosti delnic na kapitalskih trgih ob novih vplačilih za nas koristno – za isto ceno namreč bomo kupili več točk sklada, kar na dolgi rok pomeni večjo donosnost naše naložbe.
Vlaganje v okviru zavarovalne police – da ali ne?
Vse pogosteje je slišati mnenja, da je vlaganje v okviru zavarovalnih polic drago, da so stroški previsoki…
Kljub temu, da vstopni stroški res so nekoliko višji, pa se nikakor ne bi mogla strinjati s tem, da takšna naložba ni smotrna, seveda ob pogoju, da izberete pravo polico – takšno, ki vam nudi določeno fleksibilnost, predvsem pa izbiro skladov najboljših upraviteljev, izmed katerih marsikateri konstantno prinaša nadpovprečno donosnost v primerjavi z borznimi indeksi in istovrstnimi skladi drugih upraviteljev.
Načeloma gre v tem primeru za velike, kapitalsko močne sklade, ki si lahko privoščijo nižje upravljalske provizije (le-te so za vlagatelja bistveno večji strošek kot sami vstopni stroški, se jih pa večina tega ne zaveda, saj jih ne plačamo neposredno, ampak se kvartalno odvajajo od skupnih sredstev sklada), kar primerjalno viša donosnost vaše naložbe in to kljub nekoliko višjim vstopnim stroškom.
Nazadnje in nikakor ne najmanj pomembno, vaš spanec bo miren, saj boste vedeli, da ste svoj denar zaupali najboljšim.
Vlaganje preko zavarovalnih polic torej še zmeraj ostaja odlična izbira za dolgoročno plemenitenje sredstev, a pod pogojem, da izberete pravo.
Zato je zelo pomembno koga boste izbrali za svojega finančnega svetovalca. Naj bo to oseba, ki ima licence in izkušnje, če je le možno, pa se izognite prodajno dobro podkovanim ambicioznim »svetovalcem« brez pravega strokovnega znanja.
Opozorilo
Za konec samo še eno opozorilo, da velika presežna likvidnost s katero se danes srečujemo na trgu hkrati pomeni tudi situacijo, v kateri najde priložnost za zaslužek tudi zmeraj več recimo temu manj kompetentnih finančnih posrednikov.
Naj vas ne vodi pohlep, raje predvsem preudarno razmislite komu in kaj verjeti.
Zgolj za primer naj navedem, da ni tako daleč čas, ko so bila nadvse atraktivna vlaganja v sklade z naložbami na območju Balkana. Peščica je realizirala lepe donose, večina pa izgubila pretežni del vloženih sredstev.
In srečujem ljudi, ki so na ta trg plasirali večinski delež svoji sredstev.
Kdo jim je svetoval takšno »razpršenost«? Izkušen svetovalec s primerno strokovno podlago zagotovo ne.
