V kolikor berete ta članek, verjamem da ste se znašli v situaciji, ko imate na voljo sredstva, katera želite oplemeniti, vendar še niste prepričani kam vložiti denar.
Ena izmed donosnih oblik vlaganja je vsekakor vlaganje prihrankov v vzajemne sklade.
Kaj je vzajemni sklad?
Najboljše, da začnem z osnovno definicijo. Suhoparna ali ne, pomaga nam razumeti zakaj vzajemni skladi veljajo za varnejše oblike plemenitenja premoženja za povprečnega vlagatelja.
Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila lastnikov – vlagateljev kot ste vi.
S tem, ko vložite prihranke v izbrani vzajemni sklad, kupite enote premoženja vzajemnega sklada in postanete njegovi lastniki.
Ker se sami ne spoznate na trgovanje z vrednostnimi papirji in ker niste prepričani katera delnica je naslednja vroča žemljica, za vas premoženje v skladu upravljajo finančni strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju.
Vlaganje v vzajemni sklad je zelo podobno trgovanju z vrednostnimi papirji na borzi, vendar skrb za nakupe in prodajo vrednostnih papirjev tukaj prepustite strokovnjakom.
Kakšne so prednosti vzajemnih skladov?
Varčevanje v vzajemnih skladih prinaša številne prednosti:
- Razpršitev z nižjimi stroški (z manjšimi vložki postanemo lastniki večjega števila vrednostnih papirjev)
- Likvidnost (sredstva, ki jih vložite v sklad niso vezana in se lahko vedno kadarkoli izplačajo na željo vlagatelja)
- Strokovno upravljanje (finančni strokovnjaki sprejemajo odločitve na podlagi poglobljenih analiz)
- Manjše tveganje za vlagatelja (z vlaganjem v vzajemni sklad nikoli ne stavite samo na enega konja – postanete lastnik več vrednostnih papirjev)
- Regulativa in nadzor – Področje vzajemnih skladov je v Sloveniji urejeno z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3). Nadzor nad poslovanjem vzajemnih skladov in družb za upravljanje izvaja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Obvezne so tudi letne revizije vzajemnih skladov in DZU-ja s strani neodvisnih revizijskih družb
Ravno zadnja alineja še zahteva stavek ali dva. Kot finančni svetovalec želim svojim strankam še posebej poudariti kako pomembno je, da svoj težko privarčevan zaupate v prave roke.
Vaš denar mora biti na varnem.
Varnost in tveganje v tem primeru nista ena in isti pojem.
Varnost se nanaša na to, da se druga stran drži tega kar je zapisano v pogodbi oziroma po domače povedano, da čez noč ne izgine z vašim denarjem.
Medtem, ko se tveganje nanaša na to kakšne donose želimo zasledovati ter koliko smo se za to pripravljeni izpostaviti naložbenemu tveganju (da gre naša naložba tudi v minus ne samo v plus).
Kaj pa SLABOSTI?
Kot največje slabosti vzajemnih skladov pa se največkrat omenja:
- nesodelovanje pri upravljanju skladov (nimate vpliva na izbiro vrednostnih papirjev)
- veliko število vzajemnih skladov (v poplavi vzajemnih skladov morate izbrati pravega)
- stroški (vzstopni in izstopni stroški zahtevajo od vas, da naredite domačo nalogo in se pozanimate o najboljši ponudbi na tržišču)
- negarantiran donos (vsako vlaganje v vrednostne papirje nosi določeno stopnjo tveganja)
Ni vsak sklad primeren za vsakogar, zato lahko tudi rečemo, da ima vsak vzajemni sklad oz. podsklad svojo ciljno skupino.
Na to, v katero ciljno skupino spadate sami, vpliva več dejavnikov (vaša leta oz. doba varčevanja, pričakovana stopnja donosa, naklonjenost naložbenemu tveganju, želja po vlaganju sredstev v točno določene panoge in industrije itd.).
Da ugotovite v katero skupino spadate sami, vam priporočam posvet s finančnim strokovnjakom, ki vam bo pomagal pri razvrstitvi v pravo skupino.
Obdavčitev kapitalskega dobička po 1.1.2020
Stopnje davka na kapitalski dobiček (samo na zaslužek) velja za fizične osebe po 1.1.2020, če se sredstva dvignejo:
· od 0 do 5 let 27,5%
· po 5. do 10 let: 20%,
· po 10. do 15 let: 15%,
· po 15. do 20 let: 10%,
· po 20. letih: 0%
