Napisali ste knjigo Postani kreator svojih financ, v kateri razkrivate katerih napak ne smemo storiti, če želimo dobro privarčevati. Na katere napake bi posebej opozorili?

Če želimo ustvariti večjo vsoto prihrankov ali privarčevati za dobro pokojnino, se moramo najprej naučiti ravnati z denarjem, ki ga imamo na razpolago. Po navadi se ljudje izgovarjajo, da ne morejo varčevati, ker jim  na mesec ne ostane dovolj, živijo od plače do plače in so zakreditirani do grla. Poanta zgodbe je v tem, da četudi bi ti isti ljudje prejemali za 30% višje dohodke kot jih prejemajo doslej, ne bi privarčevali nič več, saj ne znajo razpolagati s tem kar imajo. V tem primeru bi zapravili še več. Največji problem vidim prav v  tem, da ljudje ne znajo upravljati s tem kar imajo.

Kupitii moramo vse potrošne dobrine, ki nam jih trg ponuja, zgraditi hišo kot jo ima prijatelj, kupiti avto kot ga ima sosed.  To pa nam običajno razpoložljivi dohodek ne omogoča, zato se zadolžujemo. Kar pa še ostane od plače, pa še kupimo kakšen drag telefon na obroke, ali zaidemo v kakšno super restavracijo, nabavimo na kupe oblek, pa še na potovanje na drug konec sveta moramo, saj smo na Instagramu videli kje so letovali ljudje, ki jim sledimo.

Živimo v potrošniški družbi, dosegljive so nam vse dobrine tega sveta.  

Najprej bi vsem svetovala, da ne glede kakšno plačo prejema, da najprej odvede določen znesek za kratkoročno varčevanje in določen znesek za pokojnino. Šele nato pa z preostankom plače razpolaga in se po potrebi zadolži.

Vsak se mora naučiti osnov investiranja, ne pa da vsi brezglavo drvijo v vsakokrat aktualne “naložbe”. Enkrat je to forex, drugič kriptovalute…Predlagam, da se določenih naložb lotimo, če poznamo vsaj osnovne zakonitosti le-teh.

Finančni svetovalci moramo opravljati tudi vlogo izobraževanja varčevalcev.

Ko se enkrat odločimo za nek način varčevanja ali naložbe, je treba vtrajati. Opažam, da varčevalci prehitro obupajo in predčasno prekinjajo svoje varčevalne račune. Ni potrpežljivosti, ko ni nekega donosa v trenutku. Vemo pa, da obrestno obrestni račun in naložbe prinašajo donose in svoje učinke na dolgo dobo. Velikokrat poudarim, da tudi naložbenih nepremičnin ne kupimo za leto ali tri, ampak za več desetletij in ustvarjamo kapitalske dobičke. Zato tudi na druge vrste dolgoročnih varčevanj in naložb moramo gledati iz istega vidika. Vse ostalo so špekulacije.

Tudi mladim svetujete kako varčevati za 30 let naprej. Pa je to sploh možno, če imajo družino, kredite za stanovanjja, mnogi tudi nizke plače?

Vse je možno, če je zastavljen cilj in dober načrt.

Ko mladi nastopijo s prvo zaposlitvijo, se jim standard prvi mesec zviša, saj so kot študentje ali kot dijaki živeli skromno, ko so jih vzdrževali še starši. Najprej bi moral vsak od svoje prve plače nameniti 10% za varčevanje preko direktne obremenitve na dolgoročni naložbeni varčevalni račun. Tako bi varčeval donosno. Moramo se vezati, da varčevanja predčasno ne prekinemo.

Z preostankom plače pa se moramo naučiti preživeti.

Čez čas se potem mladi preselijo v večja stanovanja, kupijo boljše avtomobile, dobijo otroke itd. In vse to vzdržujejo s preostankom dohodka. Če pa ne pričnejo z varčevanjem, se tudi teh navad ne navadijo, ampak se takoj pričnejo zadolževati, živeti preko svojih zmožnosti in na koncu jim seveda ne ostane nič za investiranje.

Meni se to zdi sila enostavno, saj sem tudi sama šla skozi vso to zgodbo.

Prva plača, prvo stanovanje in prvi kredit, pa minus na bančnem računu in boljši avto, a vendar sem s prvo plačo tudi pričela najprej z varčevanjem nižjega zneska, ki sem ga čez nekaj mesecev povišala. Morala sem razpolagati s preostankom plače. Še danes pri svojih 45. letih med drugim varčujem tudi na  tisti isti polici,  ki sem jo sklenila pri 24. letih, ob svoji prvi zaposlitvi. Zato vem, da se vse da, če si le želiš. Nihče me ne more prepričati, da se ne da. Ne izključujem pa, da je včasih verjetno težko.

Sama sem tudi prepričana, da je potrebno vedno razmišljati kako povišati prihodke, ne pa ukinjati varčevanj. Če je plača prenizka, je treba poiskati možnosti na kakšen način si dodatno pridelati še kakšen euro bodisi v obstoječi službi bodisi z dodatnim honorarnim delom. Priložnosti je dandanes res veliko. Le videti jih moramo.

Obstaja pa tudi možnost vplačevanja v drugi steber in lahko predlagamo tudi delodajalcu, da vplačuje za nas v drugi pokojninski steber. V marsikaterem podjetju bi bil interes delodajalca, če bi mu to željo izrazilo več delavcev.

Vemo, da se dohodki ob upokojitvi občutno zmanjšajo. Koliko prihrankov bi morali imeti, da se nam standard v starosti ne bi občutneje znižal? Po upokojitvi imajo ljudje več časa za svoje hobije, potovanja…a vse to stane, kar mnogim pokojnina ne omogoča več. 

Privarčevati bomo morali toliko, da bomo prejemali 80-90% place. Z 50% plače, kolikor bi naj znašala naša bodoča pokojnina,  ne bomo preživeli. Pozabljamo tudi na to, da današnji standard sestavlja tudi regres, 14. plača oz božičnica, prehrana, prevoz, potni stroški. Vse to je treba sešteti in si ustvariti toliko likvidnega premoženja, ki nam bo omogočal izplačevanja vsaj 30% dohodka v času upokojitve. Če nam bo država izplačevala  50%, si moramo sami ustvariti še 30% dmesečnega dohodka.

Če bomo želeli, da nam bodo prihranki zadostovali za dostojno pokojnino, je treba imeti ob upokojitvi prihranjenih deset letnih plač. Le tako nam ne bo treba delati še naprej in bomo imeli dostojne pasivne prihodke, ki nam bodo omogočali mirno življenje, ne da bi se morali odpovedovati prijetnim navadam in postali finančno breme svojim bližnjim.

Da bomo lahko  dosegli 10 letnih plač, moramo pri svojem tridesetem letu starosti imeti prihranjeno vsaj eno letno plačo. Če prejemate 1.500 EUR mesečne plače, to pomeni, da bi moral imeti prihranjenih 18.000 EUR. Če prejemate 1.000 EUR place, pa 12.000 EUR. Sprašujem se Koliko današnjih tridesetletnikov ima na strani 12.000 EUR za upokojitev? Pri svojem štiridesetem letu bo potrebno imeti 3 letne place prihrankov, pri petdesetem pa toliko prihrankov kot znaša 6 letnih plač. Če nedko prejema 1.500 mesečne place, to pomeni, da moramo pri svojem abrahamu imeti prihranjenih 108.000 EUR za svojo pokojnino.

Ljudje pa prišnejo z varčevanjem pri svojem 50 letu starosti in varčujejo 50 EUR ter mislijo, da bo to dovolj za njihovo pokojnino. Največji problem vidim v mladih, ki so se zaposlili in ne pričnejo takoj s prvo plačo odvajati določen mesečni znesek za namen upokojitve. Prav ti mladi, ki imajo 40 let do upokojitve, lahko z malimi zneski naredijo ogromno.Njim je najlažje ustvariti zajeten kup denarja. Le disciplinirani bi morali biti.

Časi so zelo negotovi, napoveduje se inflacija. Kaj bi svetovali nekomu, ki ima denimo prihranke? Kako in kam naj jih naloži, da se mu bo najbolje obrestovalo oziroma, da ne bo izgubil vrednosti?

Če je denar deponiran na banki in ga predvidoma ne bi potrebovali, ne bi pa želeli  špekulirati in tvegati,  ga naj varčevalci naložijo v vzajemne sklade, ki so najboljša alternativa. Ni jamstva, prevzemamo naložbeno tveganje, vendar s dolžnino časa naložbe to tveganje tako pada, da je po desetih letih zanemarljivo.

Potencialno se dosegajo višji donosi in se pokriva tudi inflacija, ne potrebujemo znanja, saj denar upravljajo družbe za upravljanje, ni potrebnega dodatnega  časa za spremljanje na delniških trgih, ni drago, saj so provizije nizke, denar pa je vedno dostopen, saj se ne vežemo na čas.

Ker gre za enostaven način varčevanja, bi ga priporočala vsem. Če želite denar naložiti varneje, izberete mešane sklade, če ga ne boste potrebovali dlje časa, izberite delnbiške sklade, odločajte se za globalno razpršene.

Če želite mesečno varčevati in se bojite inflacije, varčujte v naložbenih varčevanjih, pri zavarovalnicah se zmeraj odločajte za indeksacijo, ki prepreči, da bi vaš denar izgubljal na vrednosti.

mag. Karmen Darvaš je leta 2004 ustanovila podjetje FINANČNA HIŠA. Knjigo Postani kreator svojih financ! je napisala leta 2018.