Vemo, da bi moral vsak sam poskrbeti za svojo dodatno rento, ampak zanima nas koliko imamo Slovenci po vašem opažanju sploh še možnosti za dodatno varčevanje za pokritje pokojninske luknje, ki nas čaka čez vrsto let, ko se bomo upokojili?

Danes vsi stopamo po poti do nizke državne pokojnine, ki je bomo deležni čez 20 let oz. 30 let, ko se bomo tudi mi mlajša generacija pričeli upokojevati.

Kar je razveseljujoče, je to, da imamo sami vpliv na to, kolikšno pokojnino bomo v prihodnosti prejemali, ko bomo prešli v jesen našega življenja. Vsak lahko vpliva z današnjo odločitvijo na svojo starost in moramo biti bolj odgovorni za svoj varnejši jutri, da si bomo zagotovili svojo finančno preskrbljenost. Veliko Slovencev še ima rezerve za mesečna varčevanja. Tisti, ki nimajo rezerve za varčevanja, so osebe z minimalnimi dohodki, ki bodo pa tako ali tako prejemali mesečno pokojnino, ki se ne bo bistveno razlikovala od današnjih prejemkov.

Najhujši udarec bomo doživeli podjetniki in zaposleni z povprečnimi mesečnimi dohodki in predvsem tisti z nadpovprečnimi dohodki. Tako, da če govorimo o tej klienteli ljudi, rezerve so veliko večje kot si mislimo, ampak nam je žal pokojnina preveč časovno oddaljena in je ne občutimo še kot problem.

Tipični izgovori ljudi, ki ne varčujejo za svojo prihodnost, so, da imajo še čas ali da bodo delali do konca življenja. Jaz pa menim, da ne moremo biti tako neodgovorni do svoje starosti. Danes se lahko odrečemo marsikaterim nepotrebnim stvarem in varčevati zase.

Mladim priporočam, da naj izkoristijo svojo mladost in vnovčijo dolgo obdobje, ki ga imajo še pred sabo, saj to pomeni, da lahko z minimalnimi mesečnimi zneski resnično poskrbijo za dostojno dodatno rento. Zato vsakemu predlagam: »Investirajte v svojo prihodnost, razen če menite, da tega vaša prihodnost ni vredna!«

Kako določimo mesečni znesek rentnega varčevanja in obdobje? Kaj svetujete, na kakšen način naj varčujemo za dodatno pokojnino?

Mesečni znesek določimo strokovnjaki za osebne finance s pomočjo izdelave individualnega pokojninskega načrta. Namreč največja napaka pri pristopu k reševanju pokojninske problematike je prav v tem, da se posamezniki odločijo za določen mesečni varčevalni znesek, ki ga bodo varčevali za pokojnino, ob tem pa se sploh ne zavedajo koliko sredstev  bodo sploh prihranili, ali bodo ti prihranki zadoščali za pokojnino.

Tako, da je potrebno obrniti strategijo pristopa in najprej preračunati koliko sredstev bomo sploh potrebovali in iz tega izhodišča določiti mesečni znesek varčevanja. Obstaja pestra paleta vseh mogočih načinov kako poskrbeti za zadostno pokojnino, od rentnih zavarovanj, naložbenih zavarovanj, investicijskih skladov, vrednostnih papirjev, nepremičnin, pokojninskih varčevanj, itd. Pri izbiri primernega načina je pomembna zadostna razpršitev in vrsto drugih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati.

Napisala sem tudi knjigo Postani kreator svojih financ!, kjer si lahko preberete osnove vlaganja za pokojnino, kako naj izgleda pokojninski načrt, kako se sploh lotiti pokojnine, da ne bomo začeli pri repu…

Kaj običajno predlagate svojim strankam – v katere vrste finančnih produktov naj zaupajo?

Dolgoročno naj posameznik varčuje na način, da mesečni znesek najmanj prepolovi in izbere dva različna produkta z različno naložbeno strukturo. Dolgoročni varčevalni produkti naj zajemajo indeksacijo, da prihranki dolgoročno ne bodo podvrženi inflaciji.

Kako lahko pridemo do dodatnih 300 EUR doživljenjske rente, ki bi jo dobivali kot upokojenci poleg svoje pokojnine, na primer od 65 leta starosti dalje? Koliko je potrebno mesečno varčevati, če bi začeli pri 35 letih in koliko, če začnemo šele pri 55 letih?

Če nekdo prične ustvarjati lastni sklad za dodatno pokojnino dokaj zgodaj, pri svojih 35. letih starosti in varčuje 133 EUR mesečno z zajamčenim obrestovanjem (3,25% letno) v okviru rentnega zavarovanja vse do 65. leta starosti, to je 30 let, bo zbral 71.950 EUR kapitala in si s tem omogočil 300 EUR mesečne dodatne pokojnine, ki jo bo prejemal do konca življenja.  Izbere lahko bolj dinamične naložbe ali kombinacijo, kjer se mesečni zneski nalagajo po zajamčenem obrestovanju, obresti pa plemenitijo na delniških trgih.

Če boste odlašali z odločitvijo za pokojnino, vas bo čas povozil, kot je žal že marsikoga, in se odločili za varčevanje za dodatno pokojnino pri 55. letih in boste želeli dodatno dosmrtno pokojnino 300 EUR, boste morali mesečno odvajati kar 528 EUR. V teh primerih se posamezniki raje odločajo za časovno omejeno izplačevanje rente, npr. za obdobje 10 let. Za desetletno izplačevanje rente v višini 300 EUR bodo petinpetdesetletniki morali dajati na stran 244 EUR mesečno. Velika slabost je v tem, da se bo pokojnina izplačevala le 10 let, po 10. letih pa preneha. Istočasno ni priporočljivo da se starejša generacija odloča za tvegane oblike naložb, kot so varčevanje za pokojnino v delnicah ali delniških skladih, saj gre za prekratko obdobje do upokojitve.

Druga opcija so varčevalni načrti pri vzajemnih skladih. Pri tej obliki je potrebno paziti, da smo resnično disciplinirani in da ne prekinemo namenskega  varčevanja predčasno, kajti ti načrti niso kaznovani z stroški pri predčasnih prekinitvah. Za razliko od teh načrtov nas rentna zavarovanja pri zavarovalnicah prilepijo nase, ker pri določenih zavarovalnicah niso možni dvigi ali pa so kaznovati z visokimi stroški., kar posameznika odvrne od prekinitve. To je za mladega človeka morda priporočljivo, da izbere bolj togo namensko varčevanje z časovno vezavo 30 let, da ga ne bi predčasno premamil denar, ki ga je že prihranil. V praksi se žal dogaja, da se vsa dolgoročna varčevanja prekinjajo v povprečju 6 let do 7 let od sklenitve varčevanja.