Kakšna so pričakovanja v naslednjih nekaj mesecih, se obeta neizogibna nova kriza ali morda še ne?
Ocenjujem, da bo prišlo do močnega padca gospodarske aktivnosti, saj je gospodarstvo mesec dni praktično stalo, kar se v sodobni zgodovini še ni zgodilo. Takšno stanje, ki po svetu nekje še vedno traja, bo gotovo pustilo gospodarske posledice in določeno krizo. Dlje kot bo stanje trajala, daljše bo okrevanje, ki po mojem mnenju ne bo tako hitro kot vsi pričakujemo. Analitiki so podali mnenje, da bo padec bruto domačega proizvoda v Sloveniji letos 8 odstotkov, kar je več kot v zadnji krizi. Naslednjo leto naj bi sicer sledil odboj, ki bo težko nadoknadil letošnje leto.
Kaj menite, kako bo z dodatnim kreditiranjem prebivalstva, zlasti glede stanovanjskega vprašanja?
Banke sredstva imajo in za razliko od prejšnje krize zaenkrat nimajo težave z likvidnostjo. Seveda, pa se zna zgoditi, da bodo banke bolj previdne pri odobritvi kredita, če se bo hitro povečala brezposelnost. Vlada sicer pripravlja ukrepe, ki bi banke lahko spodbujali h kreditiranju vendar je obseg kreditiranja in s tem povezano reševanje stanovanjskega vprašanja odvisno od osebne finančne situacije kreditojemalca in zmožnostjo odplačevanja kreditov.
Nekateri pričakujejo, da se bodo stanovanja zdaj vse bolj prodajala, saj ljudje ugotavljajo, da je karantena v stanovanjskih blokih nevzdržna in si želijo seliti v hišo. Spet drugi prodajajo stanovanja, kupljena na kredit, katerih edini namen je bil pobiranje visokih najemnin – a mnogi podnajemniki so ostali brez služb in si privatnih najemnin več ne morejo privoščiti. Se bodo ljudje primorani seliti nazaj k staršem, lastniki pa prodati svoje nepremičnine?
Sam menim, da množične prodaje nepremičnin kupljenih za namen oddajanja ni pričakovati, saj lahko vidimo, da na trgu primanjkuje najemniških stanovanj. Od zadnje krize do lanskega leta se v Mariboru praktično ni zgradilo večje število novih stanovanj, zato je bilo povpraševanje veliko večje od ponudbe in menim, da bo tako še nekaj časa ostalo, saj se večji projekti novogradenj šele zaključujejo. Seveda se zna zgoditi, da bodo najemniki ob izgubi zaposlitve težje plačevali najemnine, vendar večjih selitev nazaj k staršem po mojem ni pričakovati. Mislim, da bodo najemniki rajši poiskali stanovanja z nižjo najemnino in skušali tako rešiti svoj problem, ali pa se z lastnikom nepremičnine skušali dogovoriti za odlog plačila, oziroma nižanje najemnine.
Zanima me torej, če obstajajo kakšni okvir glede nadaljnjih dogodkov na nepremičninskem trgu, bodo cene padle, narasle, bodo ljudje dobili kredit za nakup hiš in kaj bo s tistimi, ki starih stanovanjskih kreditov zaradi epidemije ne bodo mogli odplačati?
Kreditiranje bo odvisno od zmožnosti poplačila kreditojemalcev in v kolikor se bo situacija na trgu dela poslabšala zna priti do oteženega najemanja kreditov. Posledično bo lahko prišlo do stagnacije ali padca cene nepremičnin. Obstoječe gradnje se bodo verjetno sicer dokončale, saj so investitorji večinoma imela sredstva za gradnjo, medtem, ko se lahko nakupi novih nepremičnin malo odložijo, da bodo ljudje videli kakšna bo situacija na trgu. Kar se tiče nezmožnosti plačevanja obstoječih kreditov je vlada pripravila ukrep možnosti odložitve plačila, ki je že v veljavi, kar zna biti kreditojemalcem v veliko pomoč v primeru težav.
Kaj pričakujete tudi sicer – v mesecu marcu se je več kot 1300 ljudi prijavilo na Zavod za zaposlovanje, potem ko so izgubili službo. Mnogim so sicer obljubljali, da bodo vnovič zaposleni, ko bo epidemije konec, a tudi brez vsakršnih pisnih garancij. Četudi se sedaj epidemiološko stanje popravi, je škoda že narejena in se je več ne da sanirati ali pač?
Škoda je gotovo nastala, saj je bila gospodarska aktivnost omejena. Prekinile so se dobavne verige, zmanjšale so se investicije, prav tako je padla potrošnja, ki je gonilo gospodarske rasti. V kolikor bo epidemije pod kontrolo lahko pričakujemo oživitev in popravek, a po moji oceni bo sanacija stanja trajala dlje kot ljudje pričakujejo. Veliko vlogo pri sanaciji bo imela država, saj bo morala nadomestiti izpad z lastnim trošenjem in tako pomagati gospodarstvu in ljudjem. Škoda bi veliko manjša in sanacija hitrejša, če bo to pravilno izpeljano.
Glede na to da je država ogromne količine denarja namenila za sanacijo gospodarstva, me zanima, kaj to pomeni za nadaljnjo finančno stanje države? Se nam obeta ponovno zadolževanje?
Država se je za namen pomoči ob epidemiji že zadolžila in verjetno se bo še mogla, saj so izdatki veliko večji kot sredstva, ki jih ima država na strani. Na začetku so bili pogoji zadolževanja dokaj ugodni in menim, da je država to izkoristila, saj se lahko pogoji zadolževanja (obresti) hitro povišajo, če bo potreba po zadolževanju vseh držav velika.
Se lahko ponovi kriza iz leta 2008 ali bo prihajajoča kriza še hujša? Kdaj predvidevate, da bo takšna kriza zares nastopila?
Po pričevanju analitikov bo imela prihajajoča kriza večje posledice kot kriza leta 2008, a bo v primeru kontrole nad epidemijo in ob izdatni pomoč države sanacija hitrejša, kot je bila tista leta 2008. Je pa vse odvisno od tega koliko časa bodo še težave z virusom. Daljše kot bo obdobje karantene, večje bodo posledice.
Ali morda veste, v kolikšni meri je država zadolžena v tem trenutku in za kakšno stopnjo zadolženosti gre glede na predhodna leta?
Po podatkih SURSa (Statistični urad republike Slovenije) je bil dolg na dan 31.1.2020 visok 28,6 mrd eur. Država se je v letu 2020 do sedaj dodatno zadolžila za 5,4 mrd eur. Stopnja zadolženosti se je posledično povečala, saj je pričakovati tudi padec BDP in posledično bo dolg v BDP zrasel.
