Zlato velja zgolj za ohranjevalca vrednosti v času velike negotovosti 

Preden se osredotočimo na analizo tržnega gibanja vrednosti te kovine v kriznih časih, preverimo, kako donosna je naložba v normalnih razmerah. Kako se je vrednost zlata gibala od začetka devetdesetih let pa do prvega dela letošnjega marca v primerjavi z glavnim ameriškim borznim indeksom S & P 500?

Ob koncu tega obdobja vrednost zlata približuje rekordu, glavni ameriški borzni indeks S & P 500 pa upada. Sodeč po podatkih Bloomberga, se zdi, da je vlaganje premoženja na delniške trge v normalnih razmerah precej donosnejše.

Po ugotovitvah Jeremyja Siegla, profesorja financ na poslovni šoli Wharton, povprečni realni letni donos (nominalni donos, zmanjšan za inflacijo) delnic med letoma januarjem 1802 in decembrom 2020 znaša 6,8 odstotka, realni letni donos zlata pa le 0,7 odstotka.

Po podatkih Bloomberga se je od leta 1990 vrednost indeksa S & P 500 letno v povprečju zvišala za 8,6 odstotka, vrednost zlata pa za 4,5 odstotka.

Ameriška inflacija je v tem obdobju letno v povprečju znašala 2,7 odstotka, kar pomeni, da je realna donosnost zlata znašala dva odstotka, ameriških delnic pa podobno kot v 220-letnem obdobju nekaj manj kot sedem odstotkov.

Zlato v času geopolitičnih kriz

Od začetka devetdesetih let so svet pretresli številni dogodki, ki so spremenili tok zgodovine. Presenetljivo, vsaj v mesecih, ki so sledili opazovanim dogodkom, vrednost zlata na borzi ni narasla tako intenzivno, kot bi marsikdo pričakoval.

Napad na Kuvajt

Avgusta 1990 je počilo na Arabskem polotoku. Irak je pod vodstvom Sadama Huseina začel ofenzivo proti Kuvajtu. 

Donos zlata po enem letu je znašal minus 2,7%.

Rusko zavzetje Krima leta 2014

Kaj pa se je dogajalo med ruskim zavzetjem Krima leta 2014? Prvi mesec po začetku je vrednost zlata zrasla za 0,8 odstotka, leto za tem pa upadla za 8,5%.

Zlato v času visoke inflacije

Kaj pa se dogaja z vrednostjo zlata v času povišane inflacije?

To je odvisno od dejanske inflacije in inflacijskih pričakovanj, pojasnjuje Aswath Damodaran, profesor financ na poslovni šoli Stern na univerzi v New Yorku.

V študiji, ki jo je objavil na svojem blogu, je raziskal donosnost zlata v različnih inflacijskih obdobjih. Ta obdobja je razdelil po intenzivnosti inflacijskih presenečenj. Ugotovil je, da se je med letoma 1970 in 2021 zlato izkazalo kot dobra zaščita pred visoko inflacijo, oziroma inflacijo, ki preseneča javnost.

V obdobjih, ko je inflacija bila povišana, a ne višja od pričakovane, se nakup ni izkazal za posebej donosno.

Koliko zlata v portfelju?

Naložbeni strateg Philipp Vorndran iz finančne družbe Flossbach von Storch je v pogovorih argumentiral od 5 do 10 odstotkov zlata v portfelju vlagateljev.

Bi moral ta delež v portfelju v časih, ko preti inflacija in smo priča povečanim geostrateškim tveganjem, zrasti?

»Ne, kljub pretresom za to ni razloga. Od zlata lahko srednjeročno pričakujemo, da bo portfelj ščitil pred velikimi nihljaji in inflacijskimi pritiski, a nič več. Ne bo torej zaslužen za rast vrednosti portfelja. To je naloga delnic. Kdor išče donosnosti, višje od inflacije, mora najti naložbe, ki višajo dodano vrednost, torej naložiti v podjetja, ki dobro poslujejo,« pravi.

Varčevanje v času vojne

Vlagatelji, ki so svoje naložbe razpršili globalno, merjeno v evrih niti niso imeli velikih izgub. 

Razvrednotenje sredstev na bančnih računih oziroma naloženih v državne obveznice bo še višje, pravi Philipp Vorndran iz finančne družbe Flossbach von Storch.

Vorndran opaža, da posamezniki pogosto ne znamo oceniti, kolikšnega deleža prihrankov daljše obdobje ne bomo potrebovali, in posledično prevelik delež sredstev puščamo na bančnih računih v nemilosti inflacije.

»Vlagatelj se mora torej resno vprašati, koliko časa sredstev ne potrebuje in kakšno donosnost želi. Če želi, da sredstva ohranjajo vrednost in je naložbeno obdobje daljše od petih let, potem naj izbere delnice. A danes je še pomembnejše kot v preteklosti, da gre za globalno razpršen portfelj. Ne takšen, ki bi temeljil na delnicah nemških, slovenskih oziroma evropskih družb, ampak stabilnih globalnih delniških družb.

Delnice so še vedno najboljša naložba

Nemški strateg svetuje vsem, ki so usvojili osnove vlaganja, naj se držijo ustaljenih tirnic.

»Vlaganje je kot dobra zakonska zveza. Če funkcionira, ne iščemo avantur za eno noč. Dober portfelj tako kot naložba v stanovanjsko nepremičnino zdrži več kot desetletje, lahko tudi več generacij.«

Če želite pozitivne realne donose, boste seveda večino vložili v delnice. Potem pa se tega recepta držite več desetletij,« še pravi.

(Vir: Moje finance)