Kriptomanijo ali bitcoinmanijo smo že doživeli ne tako dolgo nazaj, pred tremi leti in leta 2013, ko je cena v pol leta poskočila za več kot 8x.
Obe zgodbi o uspehu kriptovalut sta se končali z 80% padcem cene v letu dni.
Bitcoin, največja kriptovaluta po tržni vrednosti na svetu, je presegel mejo 60 tisoč dolarjev. Vrednost se je letos močno zvišala.
Pomembno pri vsem tem pa je, da se zavedamo, da so kriptovalute tvegane. Ob velikem nihanju vrednosti kriptovalut se odsvetuje, da bi jih imeli v svojem naložbenem portfelju več kot 10%. V vsakem primeru pa se naj vlaga le tisti denar, za katerega si lahko privoščite, da ga lahko izgubite.
Kriptovalut je danes že na tisoče, vsak dan pa nastaja več deset novih kriptovalut.
Oče vseh kriptovalut je bitcoin. Leta 2009 so ga utemeljili kot elektronsko plačilno sredstvo, to nalogo pa danes izpolnjuje le deloma. Transakcije, ki potekajo prek bitcoin omrežja, so namreč počasne in drage. Ker je cena bitcoina nestabilna (sredi februarja je v dveh dneh recimo upadel za petino), večina podjetij bitcoina tudi ne sprejema neposredno.
Če se zavedamo, da bitcoin oz. kriptovalute niso naložbe, ampak špekulacije za hiter zaslužek (z visokim rizikom in možnostjo enormno velikih padcev, za katere pa ne vemo kdaj se bodo zgodili), je vse lepo in prav. Če ne vložimo vsega in edino v kriptovalute, je ok. Če pa stavite samo na to, je pa nekaj hudo narobe z vašim finančnim zavedanjem in pismenostjo.
Strokovnjaki z dejstvi, dokazi, argumentirajo zakaj je kriptosvet svet špekulativnih zaslužkov. K kriptovalutam pristopite z zdravo mero kmečke pameti. Ne bodite naivni. Žal še vedno veliko zagovornikov bitcoina zagovarja to možnost kot edino pravo možnost zaslužkov.
Kriptovalute nov špekulativni razred?
Zavedati se moramo, kot tudi trdi Valentinčič, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, da je Bitcoin špekulativni instrument z malo želenimi lastnostmi za varčevalce.
Kot opozarja ECB: »Bitcoin je špekulativno premoženje … z njim lahko poskusite srečo in ustvarite dobiček, vendar pri tem obstaja tveganje, da boste naložbo izgubili.« Če je to jasno, ni težav.
Težava je, če kdo misli, da gre za ustrezno dolgoročno varčevalno obliko za stanovanja, hiše, pokojnine, šolnine. Takrat je težava zelo velika. Če gre karkoli narobe, se bo porušilo že tako šibko zaupanje Slovencev v naložbe, ki niso bančni depoziti, podjetjem pa se lahko dokončno zapre že do zdaj neizkoriščen dostop do trga kapitala.
Zadnje mesece se vedno znova ponavljajo evforični zapisi o vlogi bitcoina v finančnem in realnem sektorju. Piše se, da je bitcoin novo digitalno zlato, da gre za nov naložbeni razred, ki da služi zaščiti pred negativnimi gibanji na drugih delih finančnih trgov (delnice, zlato), zaščiti pred inflacijo, ter – kar je morda še najbolj problematično – da bitcoin postaja ohranjevalec vrednosti.
Skupna posledica teh objav je vtis, da je bitcoin normalen, vsakdanji, celo zaželen element varčevanja povprečnega prebivalca.
V izvorni »romantični« zgodbi naj bi kriptovalute nekoč zamenjale denar. Vendar kriptovalute za zdaj še ne opravljajo zadovoljivo nobene od treh osnovnih funkcij denarja.
Kritpovalute so pomemben menjalni posrednik pri nelegalnih dejavnostih na temnem internetu, čeprav so te aktivnosti po vrednosti razmeroma majhne.
Kriptovalut tudi ne gre zamenjevati z elektronskim denarjem.
Ceno bitcoina v celoti določata povpraševanje in ponudba. Ker v ozadju ni centralne oblasti, kar naj bi bila – ironično – glavna prednost bitcoina, tudi ni spodnje meje za ceno bitcoina (do nič).
Pričakovanje, da bo bitcoin služil kot zaščita pred inflacijo, temelji na njegovi redkosti in domnevi, da bo povpraševanje vedno presegalo navzgor omejeno ponudbo. Prav zato bitcoin po definiciji ne more biti tako imenovano varno zavetje (angl. safe haven). Varno zavetje je lahko katerokoli finančno ali drugo sredstvo, pri katerem vlagatelj ne tvega izgube vložka in lahko upa na rast cene. Prav nasprotno – bitcoin je po definiciji špekulacija: njegova vrednost izvira iz upanja, da ga bo nekega dne, po možnosti kmalu, nekdo kupil po višji ceni.
Varčevalci naj bi svoje prihranke razpršili v več različnih naložb po načelu »Ne nosi vseh jajc v isti košari«. V tej košari bi svoje mesto lahko našla tudi naložba v bitcoin. A je bil ta v zadnjih petih letih pozitivno povezan z delniškim indeksom, kar je z vidika razpršitve tveganj neželena lastnost.
Vir: Finance
Naš nasvet
Vlagajte del svojega premoženja v kriptovalute, vendar nikakor ne vsega. Naj to ne bo edina oblika vlaganja, varčevanja. Denar je treba razpršiti. Zgodovinska dejstva to dokazujejo. Ne bodite naivni in pohlepni ampak tudi realni. V kriptovalutah ne varčujte za svojo starost, za šolanje prihodnost svojih otrok ali za nepremičnino. Za rešitev pokojninske problematike je kriptosvet preveč tvegan. Žal pa popravnega izpita ne boste imeli. “Zato po pameti.”
Kako veste ali je Bitcoin primeren za vas?
Če vas ne bo ganilo in ne boste prodali kriptovalut, ko vrednost pade za 80%. Si predstavljate, da imate danes v kriptovaluti 10.000 EUR; jutri pa le 2.000 EUR? Če lahko to prenesete, potem lahko vložite del sredstev. In ko bo padec, nikar ne prodajajte. Kriptovaluta ne pomeni le, da je danes vredna 2.000 EUR, jutri pa 10.000 EUR. Gibanje je tudi v obratni smeri. V zadnjih 7 letih se je to zgodilo že 2x.
