Kaj je tisto, kar nekateri imajo, drugi pa ne, tisto nevidno, očem marsikdaj skrito, a usodno pomembno za kakovost naših življenj?

Marsikdo se ne zaveda dejstva kako pomembno je v življenju najti ravnovesje. Ravnovesje med delom in prostim časom, med vpetostjo v socialno okolje, druženje in izpostavljanje socialnim omrežjem ter zavedanjem samega sebe, svojih potreb, želja in ne nazadnje lepot in povezanosti z naravo, ki nas obdaja.

Ravnovesje med razdajanjem in prejemanjem, ravnovesje na fizični in duhovni ravni, prav tako pa tudi ravnovesje, ki nam bo omogočilo dolgoročno vzdržno in varno finančno prihodnost.

Kajti denar res ni zadosten pogoj za srečo, radost in zadovoljstvo, je pa nujno potreben za to, da ga dosežemo – za izpolnjevanje osnovnih človekovih potreb in ena od njih je tudi potreba po občutku varnosti. Brez tega bosta zelo verjetno tudi naša radost in sreča zgolj precej oddaljena želja.

Naj uvodoma poudarim, da je za trajno srečo in notranje zadovoljstvo pomembno, da najdemo ravnovesje na vseh področjih življenja, le-to pa je od posameznika do posameznika seveda različno, saj je zelo odvisno od osebnih preferenc, potreb in želja, ki so v veliki meri povezane z našo osebnostjo, vrednotami in prepričanji. V tem prispevku se bomo omejili na nekaj izhodišč, ki nam bodo lahko v pomoč pri doseganju našega finančnega ravnovesja in finančne varnosti v vseh življenjskih obdobjih.

Kako poskrbeti za finančno ravnovesje?

Prav je, da živimo tukaj in zdaj, da užijemo vsak trenutek življenja v popolni prisotnosti in zavedanju  danega trenutka, s fokusom bodisi na radost ali pa priložnost za rast, ki nam ga prinaša. Ne rabimo se obremenjevati s prihodnostjo, kar pa ne pomeni, da zanjo ne rabimo poskrbeti, če želimo, da bodo naši trenutki tukaj in zdaj zmeraj dovolj brezskrbni, da bomo lahko našo energijo usmerjali v to kar nam prinaša največje zadovoljstvo in izpolnitev. Življenjsko ravnovesje je za vsakega posameznika nekoliko različno, skupno vsem pa je to, da nam, če ga uspemo doseči, bistveno dvigne raven kakovosti naših življenj.

Tudi finančno ravnovesje je za vsakega posameznika specifično in ga je mogoče doseči na različne načine, zopet odvisno od naše osebnosti, našega odnosa do tveganja, naših potreb in želja.

Možnosti so številne, v vsakem primeru pa je potrebno imeti v mislih nekaj temeljnih izhodišč, upoštevanje katerih nam bo omogočilo, da bomo v vsakem trenutku imeli na razpolago zadostno količino finančnih sredstev za pokrivanje naših potreb in želja v danem trenutku.

7 nasvetov kako ustvariti finančno stabilnost

1. Začnimo varčevati dovolj zgodaj, najkasneje pa takrat, ko začnemo prejemati redne finančne prihodke (načeloma ob prvi zaposlitvi ali registraciji lastne dejavnosti)
2. Sredstva naj bodo dobro razpršena v različne oblike varčevalno-naložbenih produktov, tako po ročnosti kakor po tveganju, ne zanemarimo pa tudi dejstva, da so različne oblike naložb različno donosne v posameznih fazah cikličnih nihanj gospodarstva.
3. Priporočljivo je, da takoj začnemo odvajati cca 10% naših prilivov v produkte, ki bodo omogočili dolgoročno plemenitenje naših sredstev, najmanj 10% pa v ustvarjanje kratkoročne likvidnostne rezerve.
4. Z leti naj % sredstev, ki jih plasiramo v dolgoročne oblike plemenitenja narašča, pri kratkoročni likvidnostni rezervi pa naj nas vodi pravilo, da imamo v likvidni, hitro dostopni obliki približno znesek, ki je ekvivalenten eni naši letni neto plači.
5. Ne zanemarimo možnosti nepredvidenih dogodkov, ki lahko prinesejo začasen izpad dohodka ali/in povišane izdatke za zdravje. Najmanj kar moramo imeti je sklenjeno zavarovanje za primer hujše nezgode in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, v današnjem času pa pridobivajo na pomenu tudi zavarovanja za primer hudih bolezni in kritje stroškov za razne specialistične preglede (s katerimi poleg tega tudi preskočimo vse daljše čakalne vrste).
6. Predvidimo naše potrebe povezane s otroki (šolanje, reševanje stanovanjske problematike študenta, nakup prvega avtomobila…)
7. Zagotovimo si finančna sredstva za obdobje, ko bodo naši prihodki nižji in bo ohranjanje našega življenjskega standarda brez lastnih finančnih sredstev zelo oteženo ali celo nemogoče. Za večino ljudi takšno obdobje nastopi po upokojitvi, za marsikoga lahko tudi prej. Rentno življenjsko zavarovanje je danes nepogrešljivi del naših vlaganj.

Kako poskrbeti za optimalno razpršenost portfelja?

Možnosti nalaganja in plemenitenja sredstev so od nekdaj številne, smo pa v obdobju zadnjih let priča nekaterim pomembnim spremembam, ki zahtevajo nekoliko drugačen pristop k razporejanju naših prihrankov. Prva takšno spremembo pomeni dejstvo, da obrestne mere vztrajajo blizu 0%, kar pomeni, da nekoč pri nas najbolj razširjena oblika plemenitenja sredstev v bančnih varčevanjih in depozitih več ni primerna, če ne želimo, da naš denar iz leta v leto izgublja vrednost zaradi inflacije. Ta oblika varčevanj za marsikoga pomeni sinonim varnosti in »poštenosti«, kajti banke so v preteklosti pomenile močan in varen steber finančnega sektorja, hkrati pa za depozite in varčevanja ni bilo potrebno plačevati posebnih stroškov upravljanja, vstopnih ali izstopnih stroškov (čeprav smo banki že od nekdaj plačevali druge stroške, ki jih pač nismo povezali z našimi prihranki).

In kakšne alternative imamo danes?

• Ena najbolj varnih alternativ so gotovo življenjska zavarovanja z zajamčenim (ali vsaj obljubljenim) donosom, ki niso vezana na kapitalske trge in tako niso podvržena nihanjem vrednosti, ki so na kapitalskih trgih zmeraj prisotna. Takšna naložba se plemeniti na podlagi obrestno-obrestnega računa, s čimer lahko na dolgi rok že z relativno nizkimi mesečnimi vložki privarčujemo lepo vsoto denarja.
• Naslednja, po teoriji sicer nekoliko bolj tvegana oblika plemenitenja sredstev, so naložbe v vzajemne sklade. Tudi tu se lahko, poleg enkratnih vplačil, odločimo za odvajanje poljubnih mesečnih zneskov, pri čemer imamo možnost, da to storimo neposredno preko ene od slovenskih družb za upravljanje kot so Triglav-Alta skladi, NLB Skladi… ali preko police življenjskega zavarovanja. Bistvena prednost slednjega načina je, da so donosi po desetih letih popolnoma neobdavčeni, medtem ko je v primeru, da se odločimo za direktna vplačila v vzajemne sklade, vsako vplačilo posebej obdavčeno 20 let, ob izplačilu pa se davek obračunava po metodi FIFO (first in first out). Poleg tega je na policah ŽZ običajno dana tudi možnost dodajanja zaščite pred riziki nezgode pod relativno ugodnimi pogoji. 
• Žlahtne kovine, kot je npr. zlato, so vsekakor smiselna dopolnitev našega portfelja v manjšem odstotku, če nam finančna situacija takšno vlaganje dopušča.
• Enako velja za nepremičnine, pri katerih pa se moramo zavedati tudi dejstva, da bodo le-te prej ali slej zahtevale določene finančne vložke zaradi amortizacije, hkrati pa je njihova donosnost (tako v obliki najemnin kot morebitnega zaslužka s prodajo) prav tako odvisna od razmer na trgu.
• Neposredni nakupi posameznih vrednostnih papirjev (običajno so to delnice ali obveznice, lahko pa tudi drugi, bolj tvegani izvedeni finančni instrumenti).
• Potem so tu še kriptovalute, kot najnovejša in zaradi številnih neznank povezanih z možnostjo njihove uporabe in/ali v marsikaterem primeru tudi načina izplačevanja, ki bi po mojem mnenju utegnila biti najbolj tvegana možnost plemenitenja sredstev.

Kaj dejansko pomeni tveganost naložb na kapitalske trge in kakšna je njihova likvidnost – miti in resnice

Še dandanes, ko so naložbe v vzajemne sklade tudi na slovenskem trgu prisotne že cca 20 let, marsikateremu vlagatelju ni povsem jasen pojem tveganosti naložbe, v veliki meri tudi zaradi dejstva, da delniški vzajemni skladi po teoriji sodijo med visoko tvegane naložbe. Vendar pa se je ob tem potrebno zavedati, da to nikakor ni objektivna resnica. Povprečen globalno razpršeni delniški sklad lahko namreč izgubi samo toliko vrednosti kot to narekujejo gibanja na posameznih kapitalskih trgih ali globalno, če so udeleženi vsi trgi, kot je bilo to npr. v primeru Covida-19; takim korekcijam pa zmeraj sledi obdobje gospodarskega okrevanja v katerem kapitalski trgi, in z njimi vrednost naše naložbe, nadpovprečno rastejo. Popolnoma drugače je z naložbami v posamezne delnice, ki so dejansko visoko tvegana naložba, pri kateri dejansko lahko izgubimo tudi celotni vložek kapitala. Veliko bolj smo izpostavljeni tudi pri naložbah v sklade, ki nalagajo v posamezno panogo (npr. farmacija, energetika, kovine…) ali v posamezno regijo (npr. Azija, Balkan….).

Še dodatno lahko tveganje naložbe v sklade zmanjšamo z izborom mešanih oz. kombiniranih skladov, ki del sredstev plasirajo v delnice, del pa v obveznice.

Z naložbo v sklade torej prevzemamo riziko nihanja vrednosti naložbe, nikakor pa se ne izpostavljamo možnosti izgube našega vložka. Nasprotno, ob dovolj discipliniranem investiranju bomo teoretično realizirali bistveno višje donose (za delniške sklade se na dolgi rok gibljejo okrog 8% letno, lahko pa tudi bistveno več).

Nekaj zmede povzroča tudi dejstvo, da so vzajemni skladu po teoriji dolgoročna naložba. Vsekakor je to res in je tudi smotrno, da v skladih varčujemo dolgoročno. Hkrati pa je dobro vedeti, da to pravilo izhaja iz želje po zaščiti vlagatelja pred realizacijo izgube v času neugodnih gibanj, torej padcev vrednosti naložbe. V tem obdobju namreč ni smotrno dvigovati sredstev, ampak nasprotno vlagati dodatna sredstva (ti vložki bodo v obdobju, ki sledi, realizirali nadpovprečne donose). Druga resnica pa je, da so vzajemni skladi ena najbolj likvidnih naložb, saj lahko ne glede na to, kako dolgo že varčujemo, do sredstev pridemo kadarkoli v zelo kratkem času (običajno je to v roku 3 do 5 delovnih dni po vložitvi zahteve za izplačilo, ki lahko glasi na poljuben znesek ali število točk v okviru našega portfelja).

Poskrbimo za svojo finančno varnost – izkušnje nekega vlagatelja

Pa navedimo primer vlagatelja, ki se je zaposlil pri 23-ih, prejemal nadpovprečno plačo cca 25 let, doživel izgubo zaposlitve pri 48, ravno v času tik po najemu visokega hipotekarnega kredita za svojo drugo nepremičnino in približevanju obdobja za študij otroka.

Partner je že pred časom umrl, vse stroške nosi sama. Kaj se zgodi s tako osebo v navedeni situaciji? Če je ta oseba pretežni del obdobja varčevala tudi dolgoročno, ustvarjala različne vire prihodka ob preteku posameznih varčevalno-naložbenih oblik kot so npr. police življenjskih zavarovanj, hkrati redno odvajal mesečne zneske  v vzajemne sklade in imela na računu v banki kratkoročno likvidnostno rezervo v višini ene letne plače (ali vsaj 6 mesečne), bo lahko zagotovila pokrivanje vseh mesečnih obveznosti (tekoči življenjski stroški, pokrivanje kreditne obveznosti in šolanje otroka) še relativno dolgo časovno obdobje enega do dveh let brez posebnih težav in nepotrebnega stresa.

Če ta oseba v obdobju prejemanja rednih prihodkov ni poskrbela za ustvarjanje finančne rezerve, jo lahko takšna situacija pahne v hude finančne težave, kakršnim nemalokrat sledijo tudi tragične osebne zgodbe.

Najbrž ni potreben dolg razmislek o tem katera varianta je boljša.

Naj pri tem omenim zgolj še to, da je redno mesečno odvajanje nekega dela sredstev potrebno ne glede na to kakšni so naši izdatki in naše tekoče investiranje v nepremičnine, poslovne namene ali karkoli drugega. Ne glede na to kak standard živimo, je določen % sredstev nujno odvajati za ustvarjanje dolgoročne finančne rezerve.

Namreč le na ta način si bomo zagotovili potrebno finančno varnost na dolgi rok in ne glede na nepredvidene dogodke, s tem pa tudi ohranjanje našega življenjskega ravnovesja, radosti in sreče, ne glede na to, kaj nam  bodo prinesle kratkoročne nepredvidene objektivne okoliščine.

Kakšno usodo si krojimo, je v veliki meri odvisno od nas samih. Zmeraj se lahko odločimo čemu bomo posvetili svojo pozornost in na kaj se bomo fokusirali. Na težave ali iskanje rešitev? Na izgovore ali dejanja? Danes so možnosti skorajda neomejene in ne glede na našo izobrazbo, dejavnost (ne)podkovanost v finančnih zadevah, lahko zmeraj dobimo (zastonj) nasvet izkušenih finančnih svetovalcev, ki nam bodo pomagali doseči naše finančne cilje v skladu z našimi zmožnostmi, potrebami in željami. Izkoristite jih!