Želja vsakega vlagatelja je dobiti idealen in uspešen recept za oblikovanje osebnega naložbenega portfelja, ki omogoča velike donose. V realnosti je to sila težko, saj so finančni trgi turbulentni in vedno bolj nepredvidljivi. Optimalno število skladov v portfelju za obdobje petih let bi bilo 6 do 7. Z vlaganjem v vzajemne sklade doseže vlagatelj dva nivoja razpršitve. Eden je v okviru samega vzajemnega sklada, ki razprši naložbe med številne vrednostne papirje, drug nivo je razpršitev sredstev v okviru portfelja med različne vzajemne sklade.
Jedro portfelja naj sestavljajo globalni skladi, ki vlagajo v razvite trge, kot sta Evropa in ZDA, ki bodo dosegali konstantne donose skozi daljše časovno obdobje. V portfelju skladov moramo biti pozorni predvsem na to, da se naložbe skladov v portfelju ne podvajajo. Poleg tega je priporočljivo, da so sredstva enakomerno razporejena po posameznih panogah in državah. Če imata dva sklada podobno naložbeno strukturo, je potrebno opraviti določene prilagoditve portfelja. Tudi izpostavljenost določeni panogi, npr. farmaciji, ni priporočljiva. Kljub temu, da panoga trenutno prinaša nadpovprečne donose, vlagatelja s tem izpostavlja prevelikemu tveganju, saj je odvisen le od ene panoge. Če dodajamo v portfelj ozke specializirane sklade, le-ti ne smejo tvoriti jedra portfelja.
Pri naložbah je smiselna razpršitev med različne oblike naložb, ne samo med papirnate, saj je to bolj raztresenost kot pa razpršenost. Razpršenost bi pomenila naložba v papirnate oblike, fizične surovine, morda nepremičnine, itd. Del prihrankov je smiselno izpostaviti energijskim zgodbam. Sredstva je smiselno drobiti med čim manjše število različnih DZU-jev zaradi davčnega optimiziranja v prihodnosti ob morebitnem prilagajanju portfelja. V kolikor vlagatelj izbere bolj tvegane naložbe, je potrebno s približevanjem koncu varčevanja delež naložb iz bolj tveganih delniških skladov počasi umikati v manj tvegane obvezniške vzajemne sklade. S tem bodo sredstva zavarovana pred morebitnimi izgubami. Priporočljivo je izbirati naložbe v evrski valuti, da se izognemu valutnemu tveganju.
Predlog portfelja za vlagatelja, ki je povprečno nagnjen k tveganju za obdobje 5 let:
•70% delniških naložb, delniški vzajemni skladi: od tega 50% delniški razviti trgi,
•10% panožni skladi, kot so surovine, nafta, energija, farmacija
•20% obvezniški trgi: obvezniški skladi razvitih trgov
Zaradi davčnega optimiziranja konkretno predlagam sklade v okviru treh večjih krovnih skladov, saj v primeru spremembe naložbene strukture znotraj krovnega sklada, vlagatelj ni podvržen plačilu davkov na kapitalske dobičke in vstopno/izstopnim stroškom podsklada.
Naložbe so živ organizem, ki terja spremembe pozicij naložb, sploh če se spremeni časovni cilj in finančna situacija vlagatelja in razmere na finančnem trgu. Potrebno je usklajevati razmerje med delniškimi in obvezniškimi naložbami. Bolj kot se približujemo zastavljenemu končnemu naložbenemu cilju, manjši je delež delniških naložb. Pred iztekom varčevanja ni pametno izpostavljati prihrankov nepotrebnim višjim tveganjem.