Tilen Stropnik, dne 26. 11. 2020

Po izzidu ameriških volitev in močni zmagi demokrata Joe Biden-a nas čaka zanimiv konec turbolentnega leta.

Večina držav po svetu je sprejela agresivne ukrepe za zajezitev virusa COVID-19, hkrati pa tudi poskušala omogočiti podjetjem, da preživijo.

Iz težnje po preživetju se je svetovno gospodarstvo še dodatno zadolžilo, ogromno ljudi je izgubilo službe, svetovna borza pa je po eni najkrajših “recesij” v zgodovini zopet na skoraj rekordnih vrednostih.

Leto bomo verjetno končali s politično dramo, negotovostjo svetovnih voditeljev o nadaljnjih odnosih z Ameriko, Kitajsko, ki bo edina država s pozitivnim bruto domačim proizvodom za letošnje leto in Trumpom, ki bo bil pravno bitko na vrhovnem sodišču – kljub temu, da dejansko ni niti pristojno za odločanje o pravnomočnosti ameriškega volilnega sistema – in potrošniki, ki ne vedo ali naj nadaljujejo z veselim zapravljanjem ali bi bilo bolje povečati svoje prihranke.

Kako smo sploh prišli v trenutno situacijo?

Da bi bolje razumeli, kam se bodo delniški trgi gibali v letu 2021 si moramo prvo pogledati, kako smo prišli v trenutno situacijo. V prvih mesecih letošnjega leta še ni bilo ne duha ne sluha o virusu, svetovni trgi pa so bili na takrat rekordnih cenah. Po tihem se je začelo govoriti o izbruhu virusa v Wuhanu in ekstremnih pogojih, ki jih je tamkajšnja oblast zahtevala, da bi preprečila najhujše. Kljub temu, da naš vsakdan temelji na sadovih globalizacije in je potovanje v oddaljene kraje dosegljivo večini gospodinjstev, še vedno nismo znali sestaviti celotne slike in smo naivno mislisli, da zadeva ne bo dosegla celotnega sveta.

Kombinacija človeške narave in strokovne nepripravljenosti je pripeljala do izbruha svetovne pandemije in panike, ki pa se je prenesla na svetovne trge in povzročila globok padec vseh svetovnih borz.

Ker pa smo se vsaj nekaj naučili iz prejšnje krize, so vlade po vsem svetu začele pripravljati programe za zagotavljanje likvidnosti podjetij in iskale načine, kako lahko posameznikom priskrbijo dovolj denarja, da se jim prihodki ne bodo pretirano zmanjšali in bodo še naprej samozavestno zapravljali pri svojih najljubših znamkah.

Vse to je v trge vneslo dovolj samozavesti, da so delnice dosegle dno in se od njega tudi agresivno odbile v enem izmed najhitrejših povratkov v vsej zgodovini.

Rekordne cene, visoko zlato, ničvredne obveznice

Trenutno stanje ni unikatno samo zaradi razmer v katerih živimo, ampak tudi z vidika “borznih pravil”, ki jih učijo na fakultetah in v katere verjame večina finančnega sektorja.

Delnice kupujejo tisti, ki si želijo dobrega dobička in so pripravljeni sprejeti tveganje.

Zlato se nakupuje, ko se želih obvarovati pred inflacijo in svetovno krizo.

Obveznice so za ziheraše, ki si želijo siguren donos in majhno tveganje. Kaj narediti, ko vse kar so vas učili trenutno ne drži ? Glede na to, da so tudi bančniki in upravljalci premoženja svetovnih skladov in predsedniki centralnih bank samo ljudlje, si je dobro pogledati razloge za prodajo oz. nakup posameznih finančnih inštrumentov in tok kapitala.

Prvo pa se ustavimo pri osnovi ekonomije.

Vse tiči v ponudbi in povpraševanju.

Če ogromno ljudi nekaj prodaja, kupcem pa je le malo, bodo imeli precejšnje težave prodati svoj izdelek po visoki ceni.

Bodo pa seveda lahko dobro prodali izdelek, ki ga imajo v omejenih količinah, kupcev pa je ogromno.

Druga zadeva, ki jo moramo pogledati je, kako centralne banke oz. oblast poskuša stimulirati gospodarstvo, saj ne morejo denarja kar nakazati podjetjem in posameznikom na njihov TRR. To naredijo tako, da v centralnih bankah začnejo s tiskanjem denarja s katerim pokupijo državne obveznice, država pa v zameno dobi natisnjen denar.

Tretja pomembna stvar, ki jo moramo vedeti pa je, da se nominalna vrednost obveznice premika v nasprotju z obljubljenim donosom – procentom – ki je pripisan obveznici. Torej, če smo kupili obveznico za 1000€ s  5% donosom, bo v primeru, da najdemo kupca, ki bo plačal 1200€ za našo obveznico posledično procent donosa bistveno nižji.

Mi smo moradi vložiti 1000€, da bomo dobili 50€ donosa, naš kupec pa je za istih 50€ donosa plačal 1200€. Na tej točki se vrnemo nazaj k ponudbi in povpraševanju.

Ker smo zašli v svetovno gospodarsko težavo, so bile države prisiljene poskrbeti za gospodarstvo in v obtok dati ogromne količine denarja, da bi preprečili najhujše. To so storili z nakupom obveznic. Ker pa so ti nakupu bili gromozanski, je to pomenilo, da so nominalne cene obveznic začele iti v nebo, donos pa je počasi začel biti čedalje bližji ničli ali pa celo negative. Ne glede na celotno situacijo, pa vsi vemo, da banke in finančni sistem ne bo pristal na garantirano izgubljanje denarja, ampak bo poiskal drugo pot.

Torej kaj storiti z milijardami premoženja, izjemno nizko vrednostjo ameriškega dolarja in poceni delnicami?

Banke, podjetja in posamezniki so odprodali svoje obveznice centralnim bankam in pokupili delnice.

Ker pa je izjemno veliko povpraševanje po delnicah njihovo ceno le še dvignilo, smo pristali v situaciji, ko kljub pandemiji dosegajo podjetja rekordne cene, del prebivalstva, ki pa ni imel premoženja, da izkoristi situacijo na trgih, še vedno ostaja v ozadju, razpon med bogatimi in revnimi pa se le še krepi.

Na drugi strani zgodbe imamo tudi cene zlata. Že od nekdaj ga uporabljamo za ohranjanje vrednosti. Zlato se ne pokvari, je v omejenih količinah in kot plačilno sredstvo se lahko vnovči skoraj povsod po svetu, saj vsi priznavajo njegovo vrednost. Ljudje smo se ga navadili kupovati v negotovih časih in se z njim braniti pred nesigurnostjo. Se je pa tudi vloga zlata letos žal spremenila.

Ker so obrestne mere na svetovnih bankah nič ali blizu nič procentov, denar izgublja vrednost. Torej denar trenutno ni primeren kot medij ohranjanja premoženja.

Obveznice, kot smo ugotovili, nam tudi prinašajo negative donos. Tudi te trunutno niso primeren medij ohranjanja premoženja. Del denarja smo dali že v delnice, ampak celotnega premoženja pa sigurno ne bomo izpostavili trgom.

Ostane nam še zlato. Na žalost pa nismo edini genij, ki tako razmišlja in povpraševanje po zlatu skoči v nebo z njim pa še cene. Sicer smo dosegli soliden kratkoročni profit, ampak zlato na tej točki izgubi vlogo ohranjanja premoženja in postane še en spekulativen instrument več na svetovnih trgih, kateremu cena agresivno niha iz dneva v dan.

Kam naprej?

Da se vrnemo na začetek. Kot smo ugotovili je dandanes večina stvari zelo dragih ali pa nam bo vložek v njih zagotovo prinesel izgubo. Trenutno je najpomembnejše vprašanje koliko časa bo glasba še igrala? Do kdaj bodo potrošniki še sposobni zapravljati denar?

Dobra novice je, da se je odstotek prilivov, ki ga ljudlje dajemo na stran v letošnjem leto precej povečal, saj smo se ljudje ustrašili razmer skozi katere živimo in bi si radi zagotovili finančno varnost. Prav tako je redko kdo letos lahko veliko potoval, hodil v službo, na zabave ali po trgovskih centrih. Vse to se je odražalo v denarja, ki se sicer vsak mesec porabi, letos pa je ostajal v gospodinju.

Ljudje so se lotili prenove domov, kupovali belo tehniko in nove avtomobile. Vse to je potrošnja, ki se sicer dogaja vsakih 5-10 let in je posledično za nadaljnja obdobja vprašljiva.

Koliko bomo potrošniki pripravljeni zapravljati v naslednjih mesecih bo po vsej verjetnosti odločilo usodo finančnih trgov in posledično tudi naših prihrankov, ki jih imamo na bankah, v skladih, delnicah, pokojninskih stebrih in zavarovanjih.

Od tukaj dalje ima usodo v rokah oblast, ki mora zagotoviti ustrezne pogoje za prebivalstvo, da obrži službe in lahko še naprej zapravlja. Trgom daje pozitivno noto zmaga Joe Biden-a kot demokrata, ki ima že obilico izkušenj, ko je s predsednikom Obamo po letu 2008 uspešno rešil ameriško gospodarstvo iz do takrat najhujše gospodarske krize.

Prav tako je zelo pozitivna situacija v ameriškem kongresu, ki ostaja v rokah republikancev, saj le to daje majhne možnosti za sprejetje kakršekoli zakonodaje, ki bi zapovedovala zvišanje davkov na ameriška podjetja. Ob strani pa mu stoji tudi ameriška centralna banka Fed, ki je jasno naznanila, da je pripravljena držati obrestne mere nizko vse dokler se gospodarstvo dokončno ne pobere.

Trenutna situacija kaže, da bi ameriški trgi po nihanju v naslednjih tednih, vsaj še v prvi polovici naslednjega leta morali vztrajati pri visokih vrednostih, saj imamo še nekaj vzdihljajev do cilja.

Problem se pa lahko nadaljuje v Evropi.

Okoli 70% prometa ameriških podjetij prihaja iz ostalih koncev sveta. Kljub temu, da se Kitajska vztrajno pobira, pa je velik delež njegovega zapravljanja opravljen na potovanjih po Evropi in Ameriki, kamor pa trenutno zaradi razmer ne smejo.

Evropa je v primerjavi z Ameriko skoraj enako dobro poskrbela za podjetja, je pa na žalost bolj zanemarila posameznike, ki so v primerjavi v Američani prejeli bistveno manj denarja  in je tudi vprašanje koliko bodo pripravljeni zapravljati. Na koncu ni pomembno le koliko imajo ljudje dejanskih prihrankov, ampak tudi kolikšen del so pripravljeni zapraviti.

Če se bo samozavest potrošnikov zmanjšala, bomo v drugi polovici naslednjega leta priča enem izmed večjih borznih padcev v zgodovini. V kolikor pa uspešno preživimo naslednje leto, pa verjamem, da se nam obeta rekordna cena delnic, veliko novih milijonarjev in na žalost tudi čedalje manjši srednji razred.

Naložbe
eIZRAČUN

Naložbeno varčevanje

Izračunaj

Kako investirati, da boste zaslužili!

Povprečen vlagatelj je v zadnjih 10 letih zaslužil le 50% tistega kar bi zaslužil, če bi…

Izvedeli boste:

  • 10 zlatih pravil za modro investiranje.
  • Kako v 6 korakih do donosnih naložb.
  • Kdaj je pravi čas za investiranje.

Prenesite si svojo eKNJIGO.

Prijavite se na FINANČNA HIŠA eNOVICE:

da bodo vaše finance v koraku s časom.



Uspešno ste se prijavili na novice.