O naložbah smo se pogovarjali z Davidom Fisterjem, uni.dipl.prav., izvršnim direktorjem FINANČNE HIŠE. Z naložbenim svetovanjem se ukvarja že več kot 8 let in dosega zavidljive rezultate.

Kdaj ste naredili svojo prvo naložbo in v kaj ste naložili?

Svojo prvo naložbo sem naredil v času študija, in sicer v slovenske delnice. Po začetnem uspehu je prišlo do velike finančne krize in izgubil sem velik del vloženih sredstev. Kaj hitro sem spoznal, da pri naložbah ne obstaja samo pot navzgor, kot se nam včasih zdi.

Pri svojem delu kot svetovalec in kasneje kot direktor, predvsem pa kot vlagatelj, ste gotovo srečali nešteto mnenj glede tega kako investirati svoj denar. Ali menite, da smo Slovenci glede naložb dovolj izobraženi, oziroma finančno pismeni?

Moje mnenje je, da se ljudje bolj prepuščajo toku, torej temu kar je sedaj aktualno in kaj se v tem trenutku najbolj splača.

Kot na vsakem področju je tudi na področju vlaganja sredstev znanje tisto kar loči zrno od plevela in tukaj vidim še ogromno rezerv pri Slovencih.

Moja izkušnja z borzo pri meni ni povzročila odpora do naložb, ampak razmišljanje, da verjetno obstaja način, da se na te padce ustrezno pripraviš in predvsem odzoveš. Tako sem v času gospodarske krize začel intenzivno brati knjige na temo vlaganja in pridobljeno znanje sproti uporabljal v praksi. Ne morem reči, da sem od takrat naprej izvedel same odlične naložbe, a je bilo uspešnih naložb bistveno več kot neuspešnih, nekaj tudi izredno donosnih.

Danes tako verjamem, da je največji donos med vsemi naložbami še vedno dosežen pri vlaganju v svoje znanje.

Katere napake po vašem mnenju delajo vlagatelji in kako naj se jim izognejo?

Doba digitalizacije je omogočila, da v nekaj minutah odpremo trgovalni račun, nakažemo denar in že trgujemo. To je pri ljudeh vzbudilo upanje, da je investiranje in hitro služenje denarja dosegljivo vsem.

Podatki o možnih donosih so kot droga, a v ozadju teh platform je resnica, ki jo morajo ponudniki teh platofrm javno razkriti v svojih opozorilih, in sicer, da več kot 90 % ljudi izgubi svoj denar pri trgovanju.

Moj prvi nasvet ljudem torej je, da naj pri naložbah razmišljajo dolgoročno in, da večina špekulantov propade. 

Druga napaka, ki jo večina vlagateljev dela je, da se pri naložbah zanašajo na mnenja prijateljev in raznih “gurujev”, ki imajo večinoma le interes, da vas pripeljejo v naložbo in od tega zaslužijo.

Pri izbiri naložbe je treba narediti domačo nalogo in se vprašati kakšne cilje imamo z naložbo, kakšno tveganje smo pripravljeni prenesti in kakšen donos pričakujemo? Nato pogledamo še sredstva, ki jih imamo na razpolago in na podlagi tega se odločimo za vrsto naložbe. 

Tretja najpogostejša napaka pri vlagateljih je, da stavijo vse na enega konja. Drži, da je donos ene naložbe lahko bistveno bolj donosen kot več različnih naložb, a to drži le v primeru, če smo zadeli “pravo” naložbo. Žal je v praksi tako, da večina tistih, ki stavi na enega konja izgubi. Resnica je takšna, da nihče ne želi izgubljati svojega denarja, zato je razpršitev naložb izredno pomembna.

Če vlagatelj upošteva te nasvete in se jih drži dolgoročno lahko pričakuje dober donos na vložen denar.

Kakšno je vaše mnenje o kriptovalutah?

Moja izkušnja s kriptovalutami je izrazito dobra, a moram biti iskren, da je to predvsem zaradi sreče.

Trgu kriptovalut sem se pridružil relativno kmalu, zato sem tam dosegel velike donose. Je pa res, da je bila pot razburljiva in upoštevati je treba, da je trg kriptovalut izrazito volatilen, kar pomeni, da je v zelo kratkem času možno doseči zelo visok donos in zelo globok padec.

Dolgoročno gledano verjamem, da bodo projekti, ki bodo zrasli na področju blockchaina prinesli določeno revolucijo in zato vztrajam pri naložbah v kriptovalute, a se zavedam, da lahko vmes izgubim tudi velik del svojih sredstev.

Kaj bi svetovali povprečnemu Slovencu glede naložb?

Če gre za mlade osebe, bi jim absolutno svetoval, da začnejo z nalaganjem sredstev čimprej, oziroma takoj, ko je to mogoče. Naj izkoristijo svojo mladost, saj največji donos prinese obrestno obrestni račun, ki potrebuje nekaj časa, da začne učinkovati.

Pri osebah srednjih let, ki so mladi starši svetujem, da odprejo naložbeni račun za svoje otroke, ki jim bo omogočil lažjo šolanje njihovih otrok in kasneje otrokovo osamosvojitev. Vse to je danes povezano z bistveno večjimi finančnimi vložki, kot je to veljalo nekoč.

Seveda vsem starostnim skupinam svetujem, da varčujejo za svojo pokojnino in temu namenijo bistveno več denarja kot mislijo, saj bodo za udobno tretje življenjsko obdobje potrebovali privarčevanih svojih 10 letnih plač. Povprečen Slovenec torej za pokojnino potrebuje privarčevanih okrog 150.000 eur, če želi ohraniti približno isti standard kot ga bo živel pred upokojitvijo.

Kako vi varčujete za svojo pokojnino?

Imam srečo, da delam v podjetju, ki me je s tem problemom, ki ga imamo vsi, hitro soočilo.

Kot pri vseh naložbah upoštevam načelo, da vsak mesec del sredstev namenim za pokojninska varčevanja. Ker gre za izrazito dolgoročne naložbe varčujem v rentnem zavarovanju, kjer bom koristil zajamčeno rento, ki je neobdavčena in doživljenjska.

Prav tako nam podjetje vplačuje v 2. pokojninski steber, v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Kakšne naložbe izbirate in kje imate naložen svoj denar?

Moram priznati, da sem tveganju naklonjena oseba, čeprav nisem ravnodušen, ko se pri kakšni naložbi zalomi.

Naučil sem se, da je treba upoštevati pravila, ki sem jih opisal zgoraj, saj s tem zelo zmanjšamo možnost izgube na celotnem portfelju.

Poudarek dajem delniškim naložbam v katere vsak mesec brez izjeme nalagam del svojih sredstev.

Prednost torej dajem disciplini in ne špekulaciji.

Večinoma vlagam v vzajemne sklade in ne neposredno v delnice. V tej obliki naložbe imam večino svojega denarja.

Vsak mesec del sredstev namenim tudi v plemenite kovine, saj se mi je to v preteklosti že večkrat pokazalo kot dobra zaščita v času padcev na borzi, čeprav so plemenite kovine prav tako lahko zelo tvegana naložba.

Poleg varčevanja za pokojnino imam tudi naložbe v nepremičnine, kriptovalute in ostale alternativne oblike naložb, kot so recimo P2P vlaganje. V času padcev na trgih, pa izkoriščam priložnosti in vlagam večje 1 x pologe.

Banke postopoma nižajo mejo nad katero je potrebno plačati strošek ležarine. Kaj so alternative bančnim depozitom?

Potrebno je biti iskren in povedati, da alternative bančnim depozitom trenutno ni. Pogosto namreč zasledim razmišljanje, da ljudje izbirajo alternativne naložbe, da se izognejo ležarinam, kot so vzajemni skladi, nakup nepremičnine,… To niso alternativne naložbe, saj ni nobene garancije na vložena sredstva.

Se pa strinjam, da je imeti denar na banki izguba, saj smo vsi lahko občutili velik skok cen, torej inflacijo. Naš denar, ki ni obrestovan vsaj za odstotek inflacije tako izgublja vrednost. Vlagateljem pri izbiri “alternative” bančnim depozitom svetujem previdnost in upoštevanje načela razpršitve in dolgoročnosti naložbe.

Del sredstev lahko naložijo v vzajemne sklade, saj bo denar tako tudi likviden (možno ga je dvigniti kadarkoli), a naj se dobro posvetujejo s svojim svetovalcem glede izbire vzajemnega sklada. Sami opažamo, da se tudi podjetja odločajo za naložbe v vzajemne sklade, saj se tudi v podjetjih soočajo s problemom ležarin.

Prav tako svetujem previdnost pri nepremičninah, saj so cene zelo visoke in slej ali prej bo prišlo do korekcije. Če kupijo nepremičnino kot špekulativno naložbo (danes kupim, čez leto ali dve prodam) se lahko močno opečejo. 

Imate kašno posebno sporočilo, ki bi ga želeli nameniti vlagateljem?

Svet naložb izredno dinamičen svet, kjer veljajo določene zakonitosti, ki jih velja upoštevati. Naši svetovalci zgoraj opisana znanja imajo. Svet financ je tudi zelo lep svet in povabil bi ljudi, da se nam pridružijo na naši poti in uresničevanju naše ideje, da želimo vsakemu Slovencu zagotoviti finančno neodvisno prihodnost.