Živimo v obdobju, ki je drugačno od tistega, ki smo ga bili navajeni. Marsikaj se je spremenilo in tako tudi situacija na finančnih trgih. Še pred nekaj leti povprečni vlagatelj, ki je bil zadovoljen z realnim ohranjanjem vrednosti svojega denarja, ni imel veliko težav z razmislekom o tem, kam ga naložiti.

Danes je situacija popolnoma drugačna. Depozitov in varčevanj pri banka vsled ničnih obrestnih mer več praktično ni oz. več ne predstavljajo opcije za ohranjanje vrednosti našega premoženja, kaj šele za njegovo plemenitenje.

Zato je toliko bolj pomembno, da znamo presoditi kam plasirati naše premoženje, da bo mera tveganja sprejemljiva in naša prihodnost finančno varna. Zato bi želela opozoriti na nekaj napak, katerim se je pri odločanju o plasmaju naših finančnih sredstev vsekakor dobro izogniti.

1. Ne iščite najcenejše možne variante – občutek, da se denar mora plemenititi zastonj, če je za dosego nekih donosov potrebno nekaj plačati, pa je to »nateg«,  je zelo varljiv

Človek je po naravi »Homo Economicus« in kot tak zmeraj rad preračunava kaj se mu bolj splača, torej kje bo za to kar želi kupiti, plačal kar najmanj.

Vendar moramo tudi pri takem razmisleku biti previdni in izhajati iz nekih zdravih ekonomskih temeljev razmišljanja. Je res tako zelo pomembno koliko stroškov in provizij bomo plačali strokovnjakom, ki nam svetujejo in/ali za nas upravljajo naložbe oz. premoženje? Ali pa je v naše odločitve smiselno vključiti tudi dejavnike povezane s kakovostjo produkta oz. storitve, ki bodo na koncu v največji meri prispevali k temu, kakšne donose bomo realizirali. Kajti na koncu bodo o zadovoljstvu z našo odločitvijo odločali zgolj realizirani donosi. Ne glede na ceno, ki smo jo plačali.

Vsak podjetnik ve, da dela zato, ker bo na koncu prejel plačilo (če pustimo ob strani dejstvo, da seveda tudi zato, ker ga delo, ki ga opravlja veseli, ker je strokovnjak na svojem področju in ve, da ljudje njegove produkte oz. storitve potrebujejo za zadovoljitev svojih potreb in želja – kar je ne nazadnje smisel in namen vsake dejavnosti – tudi finančne industrije). Preseneča me, kako pogosto ljudje menijo, da če morajo plačati za to, da se bo njihov, sicer marsikdaj res zelo težko prisluženi denar, relativno varno in zadovoljivo plemenitil, pa je to oderuštvo in »nateg«. Raje nasedajo obljubam o ekstremno visokih donosih, ki jih bodo dosegli »skorajda brez stroškov«, z vlaganjem v indeksne sklade, s samostojnim (ali celo s pomočjo »nekih« ljudi na »nekih« platformah) trgovanjem na raznih platformah, s samostojnimi nakupi posameznih delnic, itd. Tu je več pasti. Prvič se moramo zavedati, da samostojno trgovanje zahteva tudi precejšen vložek našega časa (čeprav so obljube, ki jih poslušamo v reklamnih sporočilih drugačne) in drugič, zavedati se moramo, da so kakršnekoli naložbe v posamezno delnico, kriptovaluto ipd. neprimerljivo bolj tvegane kot naložba v dobro razpršene vzajemne sklade ali zavarovalno polico, ki nudi obljubljeni donos, pa čeprav bomo za to plačali kak odstotek višje stroške.     

Če prepustimo svoje premoženje v upravljanje finančnim svetovalcem, ki so strokovnjaki na svojem področju, se bomo mi lahko mirno ukvarjali z zadevami, ki nas izpolnjujejo in veselijo, pa četudi nas bo to stalo kak euro več. Morda bomo na koncu celo ugotovili, da je bilo ceneje, ker je bil naš realizirani donos pri tem/h vložku/kih višji. Sama se v življenju raje držim starega reka: »Nisem tako bogat, da bi poceni kupoval«. In to velja na vseh področjih.

2. Pohlep in panika sta zanesljiv recept za realizacijo negativnih donosov

Mnogo ljudi si želi realizirati visoke donose, na prevzem naložbenega tveganja pa niso pripravljeni. V mislih nihajo od pomislekov, da v vzajemnih skladih, ki so dolgoročno relativno zelo varna naložba, lahko vse izgubijo, do vzgibov za investiranje v delnice manj znanih izdajateljev, v izvedene finančne instrumente in novo nastajajoče kriptovalute, ki obljubljajo enormne donose, hkrati pa so tudi enormno tvegane. Česar se seveda ne zavedajo. Bojijo se naložb v vzajemne sklade, gledajoč pretekle donose in dnevna gibanja, hkrati pa lahkotno nalagajo v popolnoma neznane valute na kripto trgu.

In kaj je tu narobe? Možnost realizacije izgube pri dolgoročni naložbi v dobro razpršene delniške sklade (ki so po teoriji najbolj tvegani) je statistično gledano že po desetih letih manjša od 2%, medtem ko je možnost realizacije višjih donosov od povprečne realne donosnosti teh naložb na dolgi rok, ki znaša 6-8% letno, bistveno večja, če se le lahko izognemo strahu in paniki ter mirno prenesemo tudi kak nihaj navzdol (pa tudi če ta znaša 50%). Na dolgi rok bomo zagotovo v plusu. V taki situaciji se raje izognimo vzgibu, ki nas napeljuje k prodaji in namesto tega naš vložek še povečajmo.

Možnost realizacije izgube pri produktih, ki obljubljajo trištevilčne letne, včasih celo mesečne donose (in nekaterim jih je v nekem obdobju dejansko tudi uspelo realizirati), je bistveno večja – nemalokrat končajo v minusu, ki lahko doseže tudi ekstrem popolne izgube našega denarnega vložka. Vložki v tako visoko tvegane naložbe naj nikakor ne bi presegali 5-10% naših likvidnih finančnih sredstev.

Naj vas pri odločanju o vaših naložbah nikoli ne vodi pohlep. Kajti drug ekstrem je panika in ti dve čustvi sta gotov recept za realizacijo izgube.

3. »Zlato je najboljše naložba«

Nobena naložba na dolgi rok ni najboljša naložba, je pa res, da lahko zlato v določenih obdobjih (krize) prinaša lepe donose, tako kot lahko lepe donose v določenih obdobjih realiziramo tudi z vlaganjem v nepremičnine in na kapitalske trge. Zlato je res najboljši ohranjevalec vrednosti, ni pa najboljši način za dolgoročno plemenitenje našega premoženja. Podobo velja za mnenja kot so »jaz vlagam samo v nepremičnine«, ali »s kriptovalutami zaslužim največ, druge naložbe so brez veze«…. Zavedati se moramo, da vsak posamični trg (bodisi, da gre za trg plemenitih kovin, nepremičninski trg, trg kriptovalut in ne nazadnje tudi kapitalske trge) prinaša s seboj določena specifična tveganja in da v posameznih fazah gospodarskega cikla delujejo različno. 

Po mojem mnenju in mnenju mnogih finančnih strokovnjakov, je »najboljša naložba« dobra razpršenost naših naložb, tako po vrsti kot po ročnosti. S tem si bomo zagotovili tako donos kot tudi varnost.

Vsi poznamo star pregovor, ki pravi: »Nikoli ne nosi vseh jajc v eni košari.« In več jajc imamo, v več košar jih je pametno razporediti.

Za konec naj omenim še opazko, ki sem jo pred kratkim zasledila na fb . Nekdo je zapisal, da je načelo razpršenosti krinka za nevednost. To bi komentirala takole: res smo do določene mere nevedni in modri so tisti, ki se tega zavedajo in vedo česa ne morejo vedeti.

Že Warren Buffet je pred leti zapisal:

»What counts for most people in investing is not how much they know, but how realistically they define what they don`t know.