Vzajemni sklad je investicijski sklad, ki zbira sredstva od različnih vlagateljev in jih nato vlagateljem ponuja kot portfelj različnih vrednostnih papirjev, kot so delnice, obveznice, denarni instrumenti itd.

Odprt vzajemni sklad omogoča vlagateljem nakup in prodajo enot sklada po določeni ceni, ki se izračuna na podlagi vrednosti sredstev v skladu. Zaprti vzajemni sklad pa ima omejen število enot in se običajno trguje na borzi kot delnica.

Pri izbiri vzajemnega sklada je pomembno upoštevati lastne naložbene cilje, časovni horizont, tveganost, stroške in donosnost sklada. Pomembno je tudi preučiti preteklo uspešnost sklada ter upravitelja in njegovo izkušenost, ampak pozor, pretekli donosi niso garancija za prihodnje donose.

Diversifikacija je postopek, s katerim vlagatelji zmanjšujejo tveganje z razpršitvijo naložb med različne vrednostne papirje. Vzajemni skladi omogočajo diversifikacijo tako, da vlagateljem ponujajo portfelj vrednostnih papirjev, ki vključujejo različne sektorje, regije in vrste sredstev.

Obdobje, za katerega naj obdržite naložbo v vzajemnih skladih, je odvisno od vaših naložbenih ciljev. Če imate dolgoročne cilje, je običajno priporočljivo obdržati naložbo vsaj 5 let, še bolje dlje, da lahko izkoristite prednosti rasti na dolgi rok. Zavedati se je potrebno tudi kriz, ki vpivajo na vrednost naložbe. Potrpežljivost se pri naložbi v vzajemne sklade poplača.

Stroški vlaganja v vzajemne sklade vključujejo vstopne stroške, upravljavske stroške in morebitne izstopne stroške (ki jih družbe za upravljanje obračunavajo vse manj. Pomembno je preveriti in primerjati stroške med različnimi skladi, saj lahko ti vplivajo na donosnost vaše naložbe.

Vzajemni skladi nosijo tveganje, saj vlagatelji vlagajo v vrednostne papirje, ki imajo svoje tveganje glede na gospodarske razmere, tržne pogoje, sektorske dejavnike itd. Stopnja tveganja je odvisna od vrste sklada. Na primer, delniški skladi so običajno bolj tvegani kot obvezniški skladi. Pri naložbah v vzajemne sklade je pomembno upoštevati lastno toleranco do tveganja.

100 % garancija ne obstaja in v primeru propada celotnega svetovanega gospodarstva, ali podobnega katastrofalnega scenarija seveda lahko pride do izgube naložbe, a se je potrebno vprašati koliko bodo vredne vaše druge naložbe v tem primeru.

Vlaganje v vzajemne sklade je preprosto. Običajno lahko kupite enote sklada prek banke, borznega posrednika ali neposredno pri družbi za upravljanje vzajemnih skladov. Odprete pristopnico in nakažete sredstva na določen račun družbe za upravljanje.

Obdavčitev vlaganja v vzajemne sklade je odvisna od zakonodaje države, v kateri vlagate. Običajno se dobiček iz prodaje enot sklada obdavči kot kapitalski dobiček. Priporočljivo je, da se posvetujete s strokovnjakom za davke glede obdavčitve v vaši državi.V Sloveniji je obdavčitev trenutno naslednja: Če je čas lastništva, oziroma trajanje naložbe od do 5 let, potem je davčna stopnja 25 % na dobiček. Če je trajanje naložbe med 5 in 10 let, potem je davčna stopnja 20 %. Če je trajanje naložbe med 10 in 15 let, potem je davčna stopnja 15 %. Nad 15 let tranjanja naložbe je davek enk 0.

Družbe za upravljanje vzajemnih skladov običajno zagotavljajo spletni dostop do računa, kjer lahko spremljate vrednost svojih naložb v vzajemne sklade. Prav tako lahko uporabljate finančne platforme in aplikacije, ki vam omogočajo spremljanje in analiziranje vaših naložb v vzajemne sklade.

Da, vzajemni skladi običajno omogočajo likvidnost, kar pomeni, da lahko vlagatelji prodajo svoje enote sklada kadarkoli želijo. Vendar se lahko uporabijo določene omejitve, kot so izstopne provizije ali časovne omejitve, ki jih je treba preveriti v pogojih posameznega sklada.

Upravitelj vzajemnega sklada je odgovoren za upravljanje sredstev sklada, izbiranje in spremljanje naložb ter izvajanje naložbene strategije sklada. Upravitelj ima strokovno znanje in izkušnje ter sledi ciljem in politiki sklada v korist vlagateljev.

Družba za upravljanje vzajemnega sklada in premoženje sklada sta običajno ločena entiteta. Če družba za upravljanje propade, se običajno imenuje druga družba za upravljanje, ki prevzame upravljanje sklada in skrbi za interese vlagateljev. Sredstva v vzajemnem skladu so ločena od premoženja družbe za upravljanje in so zavarovana za vlagatelje.

Da, vlagatelji imajo možnost vlaganja v več vzajemnih skladov hkrati. To se imenuje portfeljska diverzifikacija, ki omogoča zmanjšanje tveganja in izkoristek portfeljskih priložnosti različnih skladov. Vendar je pomembno, da se pri izbiri več vzajemnih skladov ohrani uravnotežen pristop in se upoštevajo naložbeni cilji, tveganost in razpršenost portfelja.

Vlaganje v vzajemne sklade ima svoje prednosti in slabosti v primerjavi z drugimi oblikami naložb, kot so neposredno trgovanje z delnicami ali obveznicami. Vzajemni skladi omogočajo dostop do profesionalnega upravljanja, razpršitev tveganja, likvidnost in lažjo dostopnost za manjše vlagatelje. Vendar pa imajo lahko tudi stroške, omejitve likvidnosti in odvisnost od uspešnosti upravitelja.

Vsak vzajemni sklad ima lahko določen minimalni znesek za vlaganje, ki je vezan na VEP (vrednost enote premoženja + vstopna provizija).

Informacije o vzajemnih skladih so na voljo na spletnih straneh družb za upravljanje vzajemnih skladov, finančnih platformah, borznih posrednikih in regulatornih organih. Tam lahko najdete prospekte sklada, poročila o uspešnosti, informacije o stroških, naložbeni politiki in drugih pomembnih podatkih.

Časovni horizont naložbe v vzajemne sklade je odvisen od naložbenih ciljev in potreb posameznega vlagatelja. Lahko gre za kratkoročne naložbe, ki trajajo nekaj mesecev, ali dolgoročne naložbe, ki se merijo v letih ali desetletjih. Pomembno je, da se prilagodite svojim finančnim ciljem in spremljate uspešnost svojih naložb v skladu z njimi. Vsekakor špekuliranje odsvetujemo in priporočamo dolgoročno stretegijo, po možnosti daljšo od 5 let.