Babica Milena je v zagati, rada bi varčevala za vnuka, pa ne ve, kako naj se tega loti. Na voljo ima stotaka na mesec. V uredništvu MOJE FINANCE so se obrnili na finančne svetovalce in ti so si edini – priporočajo varčevalne načrte vzajemnih skladov.
Na nas se je obrnila babica Milena, ki bi stotaka na mesec namenila varčevanju za svojega enoletnega vnuka. Varčevala bi do njegove polnoletnosti, mogoče še dlje. Ne ve pa, kako naj se tega loti, zato smo preverili nasvete finančnih svetovalcev. Ti so si edini – najprimernejša oblika za dolgoročno varčevanje so vzajemni skladi oziroma varčevalni načrti, ki jih ponujajo dzuji.
Zakaj varčevalni načrti?
Dobra lastnost varčevalnih načrtov je tudi, da dolgoročno plemenitimo prihranke v več skladih hkrati z enim samim nakazilom in prek direktne obremenitve, dodaja Karmen Darvaš Šega, direktorica Finančne hiše. Prav tako se v teh varčevalnih načrtih ne boste časovno vezali za določeno obdobje. »Če vam kaj ne bo všeč ali ne boste zmogli plačila, lahko kadarkoli nehate varčevati,« dodaja.
In kako konkretno z denarjem?
Ker gre za dolgoročno varčevanje do polnoletnosti otroka, torej 18 let, Karmen Darvaš Šega predlaga, da babica odpre varčevalni načrt pri enem od večjih dzujev, kjer je na voljo več podskladov. Babici svetuje, naj najprej za obdobje 10 let izbere dva delniška vzajemna sklada, razpršena po svetu. »Z globalno razpršitvijo je naložbeno tveganje manjše, kot če bi izbrali panožni vzajemni sklad, recimo farmacijo ali tehnologijo, ali regijsko omejen sklad, ki zajema recimo Azijo ali Latinsko Ameriko,« pojasnjuje. Na sredini varčevalnega obdobja Darvaš Šegova priporoča preusmeritev iz delniških v mešane sklade in proti koncu varčevanja (dve ali tri leta pred dvigom) v varne obvezniške naložbe. »Tako boste zavarovali prihranke pred morebitnimi večjimi upadi delniških tečajev tik pred koncem varčevanja,« še pojasnjuje. Babica bi bila pri takšni izbiri varčevalnih načrtov bolj fleksibilna.
Nekateri dzuji pa ponujajo vnaprej pripravljene pakete skladov oziroma naložbene kombinacije. Največkrat so v teh paketih trije ali štirje podskladi, usmerjeni v doseganje različnih ciljev (pokojnina, varčevanje za otroke, nakup stanovanja), oziroma so paketi sestavljeni glede na profil vlagatelja (zmerni, pasivni, aktivni ali uravnoteženi, ambiciozni, pogumni). Skladi v teh paketih so določeni in sestave praviloma ni mogoče spreminjati oziroma jo lahko po preteku določenih let. Sestavljene naložbene kombinacije so primernejše za tiste, ki želijo pasivno slediti sestavi, medtem ko smo pri oblikovanju lastnega paketa oziroma izbiri varčevalnih načrtov bolj prilagodljivi.
Disciplina
Časovni načrt varčevanja pa je tudi dovolj dolg, da se morebitna nihanja na delniških trgih uravnajo, meni Karmen Darvaš.
In kaj bo nastalo po 18 letih?
Če bo babica pri varčevalnem načrtu vztrajala 18 let in vsak mesec vlagala po 100 evrov, bo ob vnukovi polnoletnosti prihranila več kot 38 tisoč evrov ob šestodstotni letni donosnosti, je izračunala Karmen Darvaš Šega. Ta znesek bo vnuku recimo omogočil nakup prvega manjšega avtomobila, plačilo vpisnine na študij ali pa mesečno štipendijo, če se znesek razdeli na mesečno porabo v štirih letih študija. »Še vedno pa se lahko sami odločite, ali boste prihranke v celoti, če sploh, vnuku predali. V primeru smrti se prihranki dedujejo,« dodaja.
Popusti
Večji slovenski dzuji v svojih varčevalnih načrtih ponujajo različne popuste pri vstopnih stroških. Denimo varčevalni načrt NLB Skladi (20 podskladov) ima popuste, vezane glede na znesek mesečnega vplačila – pri znesku 100 evrov ponujajo 33,33-odstotni popust na vstopne stroške (do 50 evrov 15-odstotni, nad 150 evrov pa 50-odstotni popust), paketi skladov KD Skladov (16 podskladov) so brez vstopnih stroškov, medtem ko se pri varčevalnem načrtu obračunavajo glede na lestvico za enkratna vplačila (za 100 evrov torej od dva do tri odstotke), Triglav Skladi (17 podskladov) in KBM Infond (22 podskladov) ponujajo 50-odstotni popust pri vstopnih stroških, pri Alta Skladi (19 podskladov) povrnejo vse vstopne stroške, če vztrajate do konca varčevalnega načrta (več kot 15 let).
Značilnosti varčevalnih načrtov vzajemnih skladov
- Spoznavanje kapitalskih trgov s postopno metodo varčevanja prek varčevalnih načrtov ne bo preveč zahteven za povprečnega vlagatelja začetnika.
- S postopnim vlaganjem sledimo metodi povprečnega vstopa na trg – s tem se bo znižala stopnja tveganja napačnega vstopa na trg.
- Varčevalni načrti so prilagodljivi, vlagatelju puščajo precej svobode pri dolgoročnem varčevanju, hkrati pa zagotavljajo sistematičen pristop k vlaganju in disciplino.
- Pri večini dzujev lahko začnete postopno varčevanje brez pogodbene vezave, samo s pristopom za poljubno število let. Pri Triglav Skladih je omejitev pet let, pri Alta Skladih pa od leta do 30 let.
- Aktivacija načrta je s prvim plačilom prek trajnika. Pri Triglav Skladih najpozneje v pol leta od sklenitve pristopne izjave, pri Alta Skladih pa v 12 mesecih.
- Pri večini lahko poljubno prilagajate mesečne vložke in jih po potrebi brez dodatnih stroškov tudi začasno ali trajno opustite. Minimalni vložek je od 20 evrov na mesec, pri NLB Skladih pa dnevno od 40 evrov do 500 evrov, pri Alta Skladih ni omejitve. Največji mesečni vložek je od 400 (KD Skladi) do tisoč evrov (Sava Infond).
- Sredstva so likvidna in dostopna v približno tednu dni. Dvignemo jih lahko poljubno: postopno ali v enkratnem znesku.
