Pravijo, da denar ne more kupiti sreče. Ali pač?
Srečo povezujemo z imeti. Z posedovanjem stvari. Veliko ljudi je prepričanih, da ogromno denarja prinese tudi veliko sreče in boljše ter lažje življenje. Sigurno je lažje živeti z več denarja kot pa z premalo. Denar prinaša občutek varnosti. Ko se počutimo varne, povsem drugače funkcioniramo, kot če smo eksistenčno ogroženi. Denar daje občutek moči. A ne pozabimo, da preveč denarja prinaša tudi nove skrbi. Bogastvo nikakor ni zagotovilo za srečo. Bolj pomembno je kako ravnamo z denarjem, za kaj ga namenjamo, kako ga trošimo in kako z njim upravljamo.
Več denarja lahko privede do več zapravljanja za materialne dobrine, ki ne osrečujejo. Lahko se kaj hitro zapletemo v mlin zapravljanja prisluženega denarja, kar pomeni še več trdega dela za še več denarja. Kaj hitro postanemo nezadovoljni in nehvaležni za to kar posedujemo, zato se ženemo za še več. Znova in znova. Če želimo biti srečni se moramo znati omejevati in brzdati.
Bogastvo in sreča se sicer ne izključujeta, saj več denarja prinaša več svobode in občutek varnosti. Človek lahko počne kar ga veseli, se svobodno odloča, si kupi več prostega časa, več svojega časa lahko nameni prijateljem, družini, otrokom in dogodkom, ki ga razveseljujejo ter osrečujejo. Pomembno je le, da človek ne postane materialist, ker ga potem denar zasužnji in mu ne prinaša sreče.
Cilj posameznika delovanja ne sme biti denar. Za cilje si je potrebno zastavljati izpopolnitev svojega poslanstva. Poslanstvo pa ne sme biti služenje denarja. Tudi pretirano varčevanje in škrtost, ne vodita do sreče. Marsikateri materialno bogati posamezniki si kopičijo stvari in denar dajejo na kup, sebi in svojim najbližjim pa privoščijo manj kot ljudje z manj denarja. Nisem prepričana, če so zato bolj srečni. Sicer moramo varčevati za dosego kratkoročnih in dolgoročnih ciljev, a hkrati si je treba tudi privoščiti kaj za svojo dušo. Če ne varčujemo, lahko to vodi v nesrečno prihodnost, ko bodo naši dohodki padli in se bodo prilivi na bančnih računih zmanjšali. Da bomo izpad dohodka pokrili, je potrebno razumno varčevati in investirati.
Treba je najti pravo ravnovesje med vsakodnevnim zapravljanjem in varčevanjem.
Zelo pomembno je tudi, za kakšne stvari namenjamo denar. Denarja ne smemo zapravljati samo za kupovanje materialnih in velikokrat nepomembnih in nepotrebnih dobrin, ampak za izkušnje, potovanja, rekreacijo, druženje, prireditve in družabne dogodke. Ta izkustva človeka bolj izpopolnijo in mu dajo zagon za nove podvige. Nikar se ne smemo ujeti v spiralo vse višjega materialnega življenjskega stila, da pokupimo vse kar je moderno, sodobno in novo. Materialne dobrine ne osrečijo človeka, dajo nam sicer kratkoročno zadovoljitev. So kot mamilo, ki ima kratkotrajni učinek, in potrebuješ čez čas ponovno novo dozo omame. Pravijo, da se bogastvo ne skriva v denarju, ampak v izkustvih, ki nam ga denar omogoča.
Ni enotnega mnenja kaj sploh definira srečo. Vsekakor srečo bolj definira, če nimamo prevelikih želja kot pa kup denarja. Če so želje posameznika manjše, je bolj verjetno, da je človek srečnejši kakor če ima človek več denarja in vse večje želje. V tem primeru človeka več denarja ne more osrečiti.
Pomembno je tudi, kako je posameznik v življenju zadovoljen s tem kar doseže. Zato so lahko ljudje z manj denarja veliko bolj srečni kakor ljudje z več denarja, saj slednji niso nikoli zadovoljni s tem kar dosežejo. Ozrimo se po okolici in poglejmo nasmejane brezskrbne obraze ljudi, ki imajo veliko manj denarja in dobrin kakor ostali, čigar obrazi izražajo skrb, utrujenost, nezadovoljstvo.
Torej, če strnemo, srečni bomo, če bomo zadovoljstvo našli v pravih stvareh, ki nam ga prinaša denar, to je v kvalitetnem druženju, družabnih dogodkih, v zadovoljstvu s svojimi dosežki ter da ne kopičimo materialnih dobrin, ki vsekakor ne osrečujejo človeka. Ob vsem tem pa je pomembno, da znamo zmerno varčevati in investirati tako kratkoročno kakor dolgoročno. Torej zmerno zapravljanje za izkustva in varčevanje za finančno neodvisnost.
