ZAKAJ VARČEVATI in

ZAKAJ JE DOLGOROČNO POSTOPNO VLAGANJE V VZAJEMNE SKLADE ENA NAJBOLJ VARNIH IN HKRATI DOVOLJ DONOSNIH NALOŽB in

KOMU ZAUPATI

Varčevanje

Nekateri se zelo dobro zavedamo pomena te besede in koristi, ki jo njeno udejanjenje prinaša, zato na mesečni ravni, ne glede na situacijo v kateri se trenutno nahajamo, zmeraj odvajamo nek znesek za varčevanje.

Ta v posameznih življenjskih obdobjih seveda variira, v odvisnosti od naših prihodkov in nujnih tekočih izdatkov.

Pa vendar je naša konstanta, ki že nekako spada k našemu življenjskemu slogu in nam na dolgi rok prinaša številne koristi.

Kaj dejansko pomeni besedica varčevanje, ki danes marsikomu zveni tuje, neatraktivno, brez veze.

Pomeni, da del sredstev, ki bi jih danes potrošili tako ali drugače, nemalokrat zgolj za zadovoljitev trenutnih vzgibov, ki jih že čez dve uri, najkasneje pa čez dva dni, obžalujemo, namenimo za to, da jih bomo, oplemenitena, lahko porabili nekoč v prihodnosti.

Sama zelo rada uporabim izraz ustvarjanje likvidnostne rezerve za prihodnost. Ob tem verjamem, da lahko vsak izmed nas, ne glede na starostno obdobje, v trenutku našteje nekaj razlogov zakaj bi mu nekoliko večja vsota denarja čez 10, 15, 20 let lahko koristila.

In to ne velja zgolj za vsakega posameznika, ampak tudi za vsako podjetje in vse nosilce dejavnosti.

Zakaj obdobje daljše od 10 let?

Zato, ker je poleg srednjeročne in kratkoročne likvidnostne rezerve (le-ta naj bi znašala približno znesek v višini naših letnih prihodkov oz. 12 mesečnih plač in nam mora biti v vsakem trenutku na razpolago za morebitne nepredvidene situacije) priporočljivo, dobro in koristno ustvarjati tudi dolgoročno likvidnostno rezervo.

Namen slednje se glede na starost nekoliko razlikuje (čeprav v nobenem starostnem obdobju ne bi smeli zanemariti tudi pokojninskega vprašanja), ključni razlogi zanjo pa so pri vseh enaki:

1. Vsi bomo potrebovali denar tudi v prihodnosti – za posameznika so razlogi res lahko različni, kot npr. reševanje stanovanjskega problema, šolanje otrok, nakup avtomobila, zagotavljanje standarda po upokojitvi, itd…, za vsako podjetje pa je skupni imenovalec smotrno nalaganje sredstev in ustvarjanje likvidnostne rezerve za nepredvidene situacije v prihodnosti (ne pozabimo, da so gospodarske krize ciklične).

1. Disciplina – zaveza, da bomo mesečno, kvartalno, polletno ali letno (slednje je morda bolj sprejemljivo v primeru pravnih oseb) odvajali nek znesek, se nam bo na dolgi rok bogato obrestovala, in to ne glede na donos, kajti privarčevali bomo sredstva, ki bi jih sicer potrošili za nekaj, česar načeloma ne rabimo, hkrati pa bo ob primerni izbiri naložbe oplemeniten znesek mnogo višji kot bi ga lahko privarčevali doma ali v banki.

1. Dolgoročno se sredstva plemenitijo eksponentno. Denar dela denar in čas je naš zaveznik, seveda ob predpostavki, da lahko pričakujemo nek vzdržen donos, ki bo vsaj nekoliko višji od inflacije. Le na ta način bomo, ne zgolj ohranjali realno vrednost našega denarja, ampak ga tudi primerno oplemenitili.

Kaj pa številke in izračun?

Če navedeno ponazorimo s konkretnim primerom, izračuni temelječi na predvidenem 8% povprečnem letnem donosu kažejo sledeče:

1. 100 eur, ki bi jih mesečno plačevali v smotrno izbrane delniške sklade, bi nam v 10-ih letih prineslo 17.846 eur, v 15-ih letih 35.807 eur, v 20-ih leti že 63.486 eur in 25-ih letih kar 105.212 eur in npr.

1. 3.000 eur, ki bi jih plačevali enkrat letno, bi nam v 10-ih letih prineslo 46.973 eur, v 15-ih letih 94.119 eur, v 20-ih letih 116.711 eur in v 25-ih letih že 276.063 eur.   

VABIM VAS, DA SI NAREDITE BREZPLAČNI INFORMATIVNI IZRAČUN V DONOSNI NALOŽBI:

Vidimo, da pregovor »Iz malega raste veliko.« v celoti velja tudi v primeru plemenitenja sredstev v vzajemnih skladih – tudi tistih v okviru zavarovalnih polic, pri čemer nikakor ni nepomembno kakšno polico izberemo, saj se le-te med seboj bistveno razlikujejo, tudi ali predvsem glede možnosti izbire samih skladov na osnovi katerih se bo vaša naložba plemenitila.