Ko je govora o ETF-ih, se pogosto omenja nizke stroške, enostavnost vlaganja in dostopnost.
Razmišljanje o davkih, skrbniških računih, trgovalnih računih in drugih stroških pa se po navadi postavi na drugo mesto. Največje slabosti so tržna nihanja, tveganje napačne izbire ETF-a, davčne posledice ob prodaji.
Kaj je ETF?
ETF (Exchange Traded Fund) je borzno trgovan sklad, ki združuje denar številnih vlagateljev in ga vlaga v košarico različnih naložb — najpogosteje delnic, obveznic ali surovin. ETF deluje podobno kot vzajemni sklad, vendar se z njim trguje na borzi tako kot z delnicami. To pomeni, da lahko vlagatelj ETF kupi ali proda kadarkoli med trgovalnim dnem, cena pa se ves čas spreminja.
Primer:
ETF na indeks S&P 500 vsebuje delnice 500 največjih ameriških podjetij (Apple, Microsoft, Google …). Ko kupiš ta ETF, si dejansko lastnik majhnega deleža vseh teh podjetij.
Prednosti: nizki stroški, razpršenost, enostaven dostop.
Enostavnost in dostopnost, ki je ena najboljših lastnosti ETFov je tudi njihova največja slabost.
To je predvsem zato, ker smo nagnjeni k temu, da velikokrat menjavamo ETFe, ki jih držimo v našem portfelju ali pa celo izberemo napačnega. Na svetu je bilo junija 2025 približno 15 383 ETFov. Najbolj popularni so seveda zelo znani, a to še ne pomeni, da bodo vedno tudi najbolj uspešni oz. da jih sploh lahko v vsaki državi na svetu kupimo. Finančni inštrument, ki je na voljo Američanom in je z njim uspešno trgujejo mogoče sploh ni na voljo v isti obliki v Evropi. Kljub temu, da alternative na prvo žogo zgledajo zelo podobne, pa se lahko donos, ki ga ustvarjajo bistveno razlikuje od tistega, ki ga zasledujemo.
Davki
Napačen izbor sploh ni največja skrita ovira….ta je, da moramo po vsaki prodaji in ponovnem nakupu plačati tudi davek na kapitalske dobičke, ki je v Sloveniji 25% in pada za 5% na 5 let s pravilom, da je po 15 letih od vsakega nakupa, ki smo ga izvedli dobiček neobdavčen. To pomeni, da če ETFe kupujemo na mesečni ravni in prvi nakup opravimo v novembru 2025, novembra leta 2030 pa svojo celotno naložbo prodamo, za naše prvo vplačilo novembra leta 2025 ne bomo plačali davka, za vseh otalih 179 vplačil pa bomo morali odvesti davek. Takšem bi bil scenarij, če naložb vmes ne spreminjamo. V kolikor pa želimo večkrat preizkusiti našo srečo na novem najbolj vročem ETF-u bo pa davčno za nas še toliko bolj neugodno. Lahko si seveda rečemo, da »nima veze«, ker smo tako ali tako v profitu, ampak bili bi presenečeni koliko slabše dela za vas obrestno obrestni račun, če med vsakim ponovnih nakupom daste še četrtino svojega profita državi.
Trgovalni račun
Da imate v lasti katerikoli finančni inštrument, pa naj bo to delnica, ETF ali državna obveznica potrebujete trgovalni račun. Na voljo imate številne ponudnike. Nekateri se tržijo, da vam ne zaračunavajo provizij, drugi imajo višje stroške, vsi pa morajo hraniti vaše naložbe pri skrbniških bankah, ki jim svojo storitev tudi zaračunajo. Tukaj se morate samo vprašati čemu se odpoveste oz. kaj tvegate, ko sprejmete nekaj, kar je »zastonj«. Stroški ETFov, ki so res zelo nizki – po navadi med 0,11-0,43% – so le eden izmed stroškov, ki jih imate kot vlagatelj. Bistveno večji odstotek vam prinesejo stroški trgovalnega računa, hrambe in vzdrževanja stanj vrednostnih papirjev, ki pa se jih pri trženju ETF-ov seveda po navadi ne omenja.
Socialni transferji
Vlagatelji z mladimi družinami pa se poleg tega v Sloveniji tudi izpostavljeni izgubi socialnih transferjev kot so otroški dodatki, državne štipendije in poceni vrtec.
Naj izpostavimo 3 slabosti:
- davčno neugodni, saj moramo ob vsaki prodaji plačati davek (prvih pet let 25% itd.)
- skriti stroški trgovanja bistveno povečajo dejanske stroške ETF-ov
- preveč izbire lahko pri malih vlagateljih povzroči zmedo in napačne odločitve
