Najprej si je treba odgovoriti na vprašanje:
“Kako želim živeti kot upokojenec? “
“Kaj si želim takrat privoščiti, kakšen stil življenja želim takrat živeti?”
Nato takoj pljunite v roke in začnite varčevati za dodatno pokojnino, sicer boste finančno breme ne le državi, ampak tudi svojim otrokom.
Lahko se vam pripeti, da boste prepozni.
Zavedati se moramo, da nam država ne bo omogočala niti osnovnih sredstev za preživetje.
Zato je še kako pomembno, da se tega problema lotimo premišljeno in načrtno.
VSTRAN Z IZGOVORI!
Večina ljudi se izgovarja, da bodo na svoja stara leta prodali svoje podjetje, podjetniško nepremičnino, svojo hišo in si tako zagotovili dostojno življenje.
Bodite realni.
Ali bo vaše podjetje sploh tržno zanimivo? Ali se bo našel kupec in če se bo našel, ali vam bo pripravljen odkupiti podjetje po vaši določeni ceni? Koliko pa je vredno vaše podjetje brez vas?
Ali bomo res prodali svoj vikend na morju, namesto da bi na stara leta zasluženo uživali na morju?
Ali bomo prodajali lastne domove in se selili v manjša stanovanja? Ali se bomo zanašali na svoje otroke in vnuke, da bodo skrbeli za nas?
Ali ni to malo preveč neodgovorno in sebično, da bi prelagali breme starosti na svoje otroke, ki bodo takrat najbolj tudi sami ustvarjali premoženje zase in za svoje potomce? Otroci žal niso jamstvo za pokojnino.
Veliko ljudi srednjih let je jeznih na državo in stalno govorijo, koliko let so vplačevali v državno blagajno za pokojnino: »Trideset let sem vplačevala, nekaj pa mi bodo že morali dati! Kam je izpuhtel ves moj denar?«
Pozabljajo, da gre za medgeneracijski solidarnostni sistem in da si neposredno ne vplačujemo za lastno pokojnino.
Kako se lahko sploh zanašamo na državno starostno pokojnino?
Bismarck je uvedel pokojninski sistem, ki je v veljavi še danes po 120 letih.
Leta 1889 je bila izplačana prva starostna pokojnina in takrat je bila v sistemu določena upokojitvena starost 70 let. Kasneje so starostno mejo znižali na 65 let. Razmerje med zaposlenimi in upokojenci pa je bilo zelo ugodno, in sicer 1:22. Kar pomeni, da je 22 ljudi takrat delalo za enega upokojenca.
Tehnološki napredek in razvoj medicine nas je pripeljal do tega, da v povprečju živimo dlje.
Življenjska doba se podaljšuje. Želimo živeti udobno in razkošno. Po mnogih napovedih ne bo zmanjkalo denarja samo za pokojnine, ampak tudi za zdravstvo.
Rodnost se je prepolovila. Medtem ko je slovenska ženska v petdesetih letih rodila v povprečju 2,6 otroka, rodi leta 2014 le še 1,5 otroka.
Vsako leto se življenjska doba podaljša za tri mesece.
V zadnjih 100 letih se je življenjska doba podaljšala kar za 30 let. Če so leta 1900 živeli v povprečju do 50. leta starosti, so leta 2005 v povprečju umirali pri 80. letu starosti.
Dejstva kažejo, da se prebivalstvo vztrajno stara.
Čez 40 let bo tretjina ljudi starejših od 65 let. Leta 2014 smo v Sloveniji imeli 17,5 % ljudi, starejših od 65 let, do leta 2055 pa naj bi bilo po napovedih že 30 % ljudi starejših od 65 let.