Banke nam za naše depozite trenutno v povprečju nudijo zgolj 0,2% obresti letno. Kar pomeni, da za naše prihranke, če upoštevamo inflacijo na banki dosegamo vsako leto minus 1,8%. Prihranki na banki so vsako leto manj vredni za približno 1,8%.
Varčevalci se vse pogosteje sprašujejo kam z denarjem v teh negotovih časih, da bi dobili vsaj nekaj več obresti. Kako varčevati, da se sploh splača?
Alternativa so vzajemni skladi, ki pa jih ljudje žal sploh ne poznajo. Zaradi nepoznavanja se tej naložbi izogibajo in zamahnejo z roko, češ, to je preveč tvegano ali pa sklade takoj povežejo s slabo izkušnjo, ki so jo imeli preko zavarovalnice zaradi predčasne prekinitve pogodbe.
Kako je z naložbenim tveganjem?
Naložbeno tveganje se na daljše obdobje popolnoma izniči.
Torej, če nekdo vztraja v delniških vzajemnih skladih vsaj deset let, je verjetnost, da bo dosegel 0% ali manj donosa zgolj 2,2 %.
Če pa se odločimo za mešane vzajemne sklade, je ta verjetnost še nižja.
Res je, da na papirju nimamo garancije za bodoče donose in da pretekli donosi niso garancija za prihodnje donose, vendar je pa zgodovina lep pokazatelj kaj se je dejansko dogajalo z varčevanjem v vzajemnih skladih in kaj se lahko potencialno pričakuje.
Kakšne donose so varčevalci letos dosegali?
Pa poglejmo kaj so letos varčevalci dejansko dosegli z varčevanjem v vzajemnih skladih, kakšnih donosov so bili deležni.
27% donosa v 9 mesecih?
Nekdo, ki se je letos odločil vložiti v Infond Sava Technology, delniški sklad, ki vlaga v tehnologijo, je dosegel 27,02% donosa v 9 mesecih, če je nekdo vložil Generali Tehnologija je dosegel 17,45%. Triglav Azija je prinesla varčevalcem 15,95% donosa v 9 mesecih.
″Ziheraši″, ki so vlagali v obveznice in se odločili na primer za Triglav High Yield Bond so dosegli 2,23% donosa v letošnjih 9 mesecih. To pa je še vedno enajstkrat več kot na banki.*
Na kakšen način vlagati v vzajemne sklade in kako je z obdavčitvijo?
V vzajemne sklade lahko vložimo že privarčevani enkratni znesek.
Vstopni stroški znašajo običajno 3% za delniške sklade.
Za obdobje se ne vežemo. To pomeni, da lahko denar dvignemo kadarkoli brez izstopnih stroškov in dobimo izplačilo prihrankov v roku petih delovnih dni.
Če zaslužimo, je obdavčitev zgolj zasluženega.
V prvih petih letih je davka 27,5% na zaslužek. Če nekdo zasluži 500 EUR, bo davka za plačati 137,5 EUR. 362,5 EUR ostane varčevalcu.
Kapitalski dobički so po 15 letih imetništva obdavčeni po stopnji 10 %, po 10 letih 15 % in po 5 letih 20 %, po 20 letih ni davka.
Zato ni res, ko nekdo reče, da če pa kaj zaslužiš, ti pa država vse pobere vstran. To diši bolj po izgovoru, ko se nekomu ni za odločiti za varčevanje. Takrat seveda najdemo tisoč in en izgovor.
Lahko varčujem mesečno?
V vzajemnih skladih lahko varčujete tudi obročno: mesečno, četrtletno, polletno ali letno.
Lahko se podate na lov za višjimi donosi preko naložbene police.
Naložbeno polico svetujemo tistim varčevalcem, ki želijo dolgoročno mesečno varčevati in želijo dosegati potencialno višje donose v tujih, svetovno priznanih družbah za upravljanje s skladi. Sem pa strogo proti temu, da se sklene naložbena polica s slovenskimi vzajemnimi skladi, do katerih lahko dostopamo direktno. Direkten vstop v slovenske sklade je cenejši, z nižjimi vstopnimi stroški, denar pa na razpolago kadarkoli.
Če sklenete naložbeno polico z obročnim mesečnim ali letnim vplačevanjem, jo sklenite s tujimi investicijskimi skladi, do katerih ne morete direktno vstopati v Sloveniji.
Nikakor ne predlagam sklenitev naložbene police zato, da boste tudi zavarovani. Če želite zavarovanje, sklenite ločeno riziko zavarovanje za vse možne in želene situacije, od poškodb, bolezni, do smrti…
Naložbena polica je res davčno ugodnejša, saj je po desetih letih oproščena davka na kapitalski dobiček. Pri vzajemnih skladih je treba upoštevati tudi to, da se obdavčitev dobičkov šteje od vsakega posamičnega nakupa točk (kakor tudi delnic). Torej, če nekdo mesečno varčuje v vzajemnih skladih, se šteje rok plačila za davek od kapitalskega dobička od vsakega vplačila posebej.
Prispevek objavljen v Štajerskem tedniku.
*Op. Donosi na dan 30.9.2020 (od 1.1.2020 do 30.9.2020). Pretekli donosi niso garancija za prihodnost. Članek ni priporočilo, ponudba ali vabilo k sestavljanju ponudbe za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je izključno namenjeno informiranju. Seznanitev z vsemi oblikami tveganj je pogoj za oblikovanje ustrezne investicijske odločitve o naložbah v finančne instrumente in izbiri vrste storitev. Informacije v sporočilu temeljijo na javno dostopnih podatkih. FINANČNA HIŠA d.o.o., avtorica, uredništvo ne odgovarjajo za nobeno vrsto škode, ki bi nastala z uporabo podatkov in informacij, ki so vsebovani v tem članku in si pridržujejo pravico do napak. Vsi podrobni podatki so v uradnih dokumentih, ki so na razpolago na spletu.
