Vsi davčni zavezanci moramo do 1. marca davčni upravi oddati napoved kapitalskih dobičkov, najemnin in obresti, pa tudi dividend iz tujine.

Do vključno 1. marca (28.2. je nedelja, zato je rok podaljšan za en dan) je na finančno upravo (FURS) potrebno oddati napoved za odmero dohodnine za lanske dohodke iz kapitala, kamor sodijo obresti, najemnine in kapitalski dobički od prodaje deležev, kakor tudi dividende iz tujine, ki jih moramo napovedati sami. V vseh primerih gre za dokončni davek, na katerega ne vplivajo siceršnji dohodki iz dela. Bodo pa letošnji obračuni nekoliko višji, saj se stopnja davka na kapitalski dobiček zvišuje iz 25 na 27,5 %. Tudi nekaterih »trikov« se za leto 2020 več ne bomo mogli posluževati.

Pa poglejmo kako si lahko znižamo davčno osnovo pri najemninah, kako so kapitalski dobički, obresti in najemnine obdavčeni po novem ter na kaj bodo uslužbenci Fursa pri napovedih najbolj pozorni. Opozoriti velja, da pogosto preverjajo tiste, ki so deleže v podjetju prodajali lastni družbi.

KAPITALSKI DOBIČKI

Kdaj zaveza za oddajo napovedi in kako jo oddamo?

Vsi, ki ste lani prodajali točke vzajemnih skladov ali trgovali z vrednostnimi papirji, torej delnicami (tudi frakcijami), deleži in investicijskimi kuponi je treba napoved oddati ne glede na to, če smo točke vzajemnih skladov ali delnice prodali z dobičkom ali z izgubo.

Za delnice, ki so pridobljene s certifikati lastninskega preoblikovanja, napoved ni potrebna.

Tudi v primeru prodaje obveznic napovedi ne vlagamo.

Davčno napoved lahko oddamo na natisnjenem obrazcu po pošti ali elektronsko preko eDavkov.

Slednje je obvezno, če je zavezanec v preteklem letu opravil več kot 10 transakcij.

Trgovanje v tujini, preko spletnih platform… kje in kako bomo plačali davek v tem primeru?

Davek na kapitalski dobiček se napove in plača samo v Sloveniji. Zaradi povečanega trgovanja preko spletnih platform lahko pričakujemo, , da bo Furs temu području namenil posebno pozornost. Naj poudarimo, da Furs prejema tudi podatke o stanjih na računih slovenskih davčnih rezidentov v tujini.

Vlagatelji prek spletnih platform imajo tudi po več sto manjših transakcij na leto. Kaj storiti v tem primeru? Na Fursu pravijo, da davčni zavezanec podatke o trgovanju v tem primeru lahko napove prek sistema eDavki s pomočjo uvoza datoteke v obliki XML, ki omogoča hitro izpolnjevanje obrazcev v primerih obsežnejšega trgovanja s finančnimi instrumenti oziroma v primerih trgovanja v tujini ali prek spletnih platform (v tem primeru ni potreben ročni vnos, ampak zgolj uvoz podakov), ali z neposrednim ročnim vnosom podatkov v obrazec GUI.

Kolikšen davek na kapitalski dobiček lahko pričakujemo?

Davčna osnova je načeloma razlika med prodajno in nakupno vrednostjo naložbe (delnic, točk vzajemnega sklada, …). Znižujejo jo lahko normirani stroški. Davčno osnovo (dobiček) tako znižuje odstotek nabavne in odstotek prodajne vrednosti, znesek priznanega stroška pa je dodatno omejen z višino dobička. Z davčno reformo prihaja do določenih sprememb, ki jih bomo davkoplačevalci prvič občutili letos. V prejšnjih letih je država priznavala normirane stroške tudi pri poslih z izgubo (tako je bila lahko izguba, ki je lahko služila za zniževanje osnove poslov z dobičkom, večja). Prav tako je odstotek normiranih stroškov tako pri nakupnem kot prodajnem poslu upoštevala tudi pri poslih z minimalnim donosom (po novem priznan normirani strošek ne more biti višji od donosnosti, ustvarjene s poslom). Furs je tako onemogočil priljubljen trik med aktivnimi vlagatelji, ki so prek borznih posrednikov z nizkimi provizijami (precej nižjimi od odstotka priznanih normiranih stroškov) odpirali in zapirali posle zgolj z namenom poviševanja normiranih stroškov ter s tem zniževali davčno osnovo.

Davek znaša:

• 27,5 %, če izvršite prodajo prvih pet let od nakupa,
• po petih letih lastništva davčna stopnja upade na 20 %,
• po desetih letih na 1 5%,
• po 15 letih na 10 %;
• če ste bili lastnik delnic več kot 20 let, pa ste davka oproščeni.

Kdor pa trguje z izvedenimi finančnimi instrumenti, kamor sodijo tudi CFD oziroma finančne pogodbe na razliko, v nekaterih primerih tudi vzvodi kriptovalut, mora upoštevati tudi zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Če trgujete z izvedenimi finančnimi instrumenti, znaša davek v prvem letu imetništva 40 %

Neobdavčene ostajajo valute, tudi kriptovalute, če se s trgovanjem ne ukvarjate v okviru poslovne dejavnosti.

Ali prodaja z izgubo znižuje skupno davčno osnovo?

Načeloma nam izgube iz prodaje enega vrednostnega papirja znižujejo skupno davčno osnovo od vseh prodaj v letu, pri čemer pa Furs ne priznava špekulativnih izgub. To pomeni, da če iste delnice oziroma druge vrednostne papirje ponovno kupimo v roku 30 dni in ustvarimo izgubo, se ta ne prizna pri zniževanju skupne letne davčne osnove. Sporno je tudi, če kupi iste delnice povezana oseba (načeloma drug družinski član) in s tem povzroči (navidezno) izgubo.

Prodaje lastniških deležev lastnemu podjetju

Na prodajo deležev lastni družbi je davčna uprava zelo pozorna. Za tak primer šteje, ko lastnik v družbi z omejeno odgovornostjo deleže proda lastnemu podjetju. Furs se je dlje časa nagibal k mnenju, da gre za prikrito izplačilo dobička in mora prodajalec deleža torej plačati davek na dividende oziroma dividendam podobne dohodke, kar je 27,5 %. Po mnenju mnogih gre v resnici za kapitalske dobičke pri katerih se stopnja davka z leti lastništva niža, kar se pri dividendah ne.

Prenovljeni zakon o dohodnini izrecno določa, da je izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oz. deležev družbe dividenda. Razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu. Torej če je delnice od lastnika odkupila družba, s katero se ne trguje na organiziranem trgu (to so tudi vse d. o. o.), je prodajalec avtomatično obdavčen, kot če je dobil dividendo. Če gre za odkup lastnih delnic družbe, s katero se trguje na borzi (npr. Triglav, Krka, Luka Koper, Telekom), pa je prodajalec obdavčen, kot če gre za kapitalski dobiček – načeloma po nižji stopnji. Zaradi tega bi utegnili imeti težave tisti, ki so delnice ali deleže pridobili v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij ali so jih podedovali. Odkup lastnih delnic je namreč velikokrat edina možnost izstopa in prodaje teh delnic. Pa tudi številni drugi.

Po mnenju nekaterih davčnih svetovalcev bi omenjene določbe dohodninskega zakona lahko bile tudi ustavno sporne. Zastavlja se namreč vprašanje kako lahko v skladu z novo zakonodajo nekdo, ki delnice proda družbi, ki te pridobi na borzi, plača davek na kapitalski dobiček, tisti, ki delnice (ali deleže) proda zunaj organiziranega trga, pa mora biti po novem nujno obdavčen po sistemu dividend?

Kadar pa gre za prodajo nepremičnine, moramo napoved oddati najkasneje 15 dni po izvršeni prodaji, pri čemer so davčne stopnje enake kot pri prodaji delnic in se z leti lastništva nepremičnine nižajo. Za plačilo davka pa nismo obvezani v primeru prodaje lastne nepremičnine, če smo v njej živeli stalno najmanj tri leta in je tudi toliko časa v vašem lastništvu.

DIVIDENDE

Napoved za odmero dohodnine od dividend vloži davčni zavezanec v državi kjer je rezident, kadar mu dividende izplača oseba, ki ni plačnik davka. To pomeni, da v primeru, če vam dividendo izplača slovenska pravna oseba, ni potrebno narediti ničesar, ker na svoj račun že dobite izplačano neto dividendo. Davek je namreč že plačala družba oz. podjetje. Če dividende prejmete od tuje družbe, pa morate davek plačati tudi v Sloveniji. Načeloma država, v kateri je sedež izplačevalca dividend, zase vzame že del davka (davčni odtegljaj), prejemnik dividende pa mora davek plačati še v Sloveniji, pri čemer lahko uveljavlja plačilo davka v tujini. Sicer pa pri nas poleg odtegljaja, npr. 10 % bruto dividende, plača še polni, 27,5 %.

Kako postopati?

Odbitek za ustrezni znesek v tujini plačanega davka od dividend lahko uveljavljamo v napovedi za odmero dohodnine od tovrstnih dohodkov v RS, pri čemer je napovedi potrebno priložiti ustrezna dokazila glede davčne obveznosti zunaj Slovenije, predvsem o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan. Kot ustrezna dokazila štejejo listine, izdane pri davčnem organu tuje države, ali drugi dokumenti, ki nedvoumno dokazujejo davčno obveznost ali plačilo davka zunaj Slovenije. Če davčni zavezanec do roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine ne razpolaga z ustreznimi dokazili, jih lahko predloži tudi naknadno. V primeru da davčni zavezanec ne predloži dokazil do roka za izdajo odločbe, davčni organ izda začasno odločbo. Le-to davčni organ razveljavi in nadomesti z novo odločbo po predložitvi dokazil. Davčni zavezanec ima čas predložitev dokazil največ 5 let po letu, za katero uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini. Če dokazil ne predloži v tem roku se šteje, da je začasna odločba glavna oz. dokončno veljavna. V tem primeru že plačanega davka v tujini ne boste dobili nazaj.

V primeru, da Furs presodi, da je zahtevek za uveljavljanje v tujini plačanega davka upravičen, v odločbi že upošteva v tujini plačan davek in zaračuna samo razliko do davka v Sloveniji. Če npr. posameznik prejme v tujini 2000 eur dividende in je od tega že plačano npr. 200 eur davka v tujini (stopnja ne presega stopnje po konvenciji), bo Furs ugotovil, da mora zavezanec pri nas plačati še 350 evrov. Polna, 27,5 % davka bi namreč pomenilo 550 eur davka v Sloveniji, a je od tega Furs odštel 200 eur davka plačanega v tujini.

Če pa bi bilo v tem primeru davka v tujini 400 eur in bi bila stopnja po konvenciji omejena na 200 eur, bi Furs prav tako zahteval plačilo 350 eur dohodnine v Sloveniji, in ne le 150 eur.

Slovenski davčni rezident bi v primeru, ko bi v tujini plačal preveč davka, sicer lahko zahteval vračilo davka v tujini, a so postopki zapleteni, pravijo davčni svetovalci.

KRIPTOVALUTE

Na tem področju se še pripravljajo zakonske spremembe, v nadaljevanju pa nekaj informacij o tem kako je načeloma urejena obdavčitev v tem trenutku.

Dobiček iz kapitala dosežen s prodajo kriptovalut, se načeloma ne obdavči. Razen če gre za dejavnost – od tega pa se plača dohodnina od dohodka iz dejavnosti (torej, kot če bi nekdo imel s.p.).

Tudi tu so izjeme, zato je pri trgovanju preko spletnih borznih posrednikov dobro prebrati pravila igre. Kakšne pa so lahko te izjeme? Ena od v Sloveniji najbolj priljubljenih tujih spletnih platform je eToro, pa si oglejmo ta primer. Če kriptovalute kupujete preko te platforme, so vse transakcije s kriptovalutami, ki imajo vzvod manjši ali enak dvakratniku vloženih sredstev, prave. Če vlagate z višjim vzvodom, pa to pomeni, da vlagate v CFD in je potrebno davčno napoved oddati po pravilih za te izvedene finančne instrumente. Enako velja tudi za prodajo na kratko (short sell), lahko razberemo z eTorove spletne strani.

Na praktičnem primeru bi to pomenilo, da če bo vlagatelju, ki ima na računu tisoč evrov in bo prek eTora sklenil kriptoposel v katerem bo kupil za največ dva tisoč evrov bitcoinov, davčne napovedi ne bo treba oddajati. Če bo nakup večji oziroma bo bitcoine prodal na kratko, saj meni, da bo vrednost upadla, pa mora pri davčni napovedi te transakcije upoštevati kot CFD. Enako velja za posle z večjim vzvodom.

BANČNE OBRESTI

Napoved je obvezna za vse, ki ste prejeli obresti – ne glede na to, od koga, pravila pa so takšna:

1. Za napoved obresti na denarne depozite v Sloveniji in EU velja, da je obvezna oddaja napovedi v primeru, ko obresti znašajo več kot tisoč evrov (danes je, zaradi izjemno nizkih obrestnih mer, to sicer redek primer); ta davek je dokončen (enako kot pri najemninah), 27,5 %.

2. Če ste obresti dobili iz tujine, npr. iz finančnih ustanov v Srbiji, ZDA, Švici, morate napovedati vse. Za obresti na denarne depozite, ki niso dosežene pri banki ali hranilnici, ustanovljeni v EU, namreč ne velja oprostitev plačila dohodnine do višine tisoč evrov, kar pomeni, da se dohodnina po stopnji 27,5 % plača od celotnega zneska doseženih obresti. Če ste del davka plačali že v tujini, se pri odmeri dohodnine to upošteva. V kolikšni višini se v tujini plačani davek prizna pri odmeri davka v Sloveniji, je odvisno od tega, ali ima Slovenija z državo izvora dohodka sklenjeno konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, ter od stopnje davka, po kateri se lahko obresti obdavčijo v državi izvora, oziroma od tega, ali konvencija med državo izvora dohodka in Slovenijo ni sklenjena.
3. Če pa gre za posojanje denarja fizični osebi, ki vam plačuje obresti, velja podobno, kot da bi te obresti dobili iz območja izven EU. Torej napoveste vse obresti in na te tudi plačate 27,5 % davka.

NAJEMNINE IZ ODDAJANJA NEPREMIČNIN V NAJEM

Pri obdavčitvi lanskih dohodkov iz najemnin nepremičnin je v letošnjem letu nekaj novosti. Višji so davki, pa tudi normirani stroški. Davek znaša 27,5 % (pred tem je bil 25 %), davčno osnovo pa znižujejo 15 % normirani stroški (pred tem so bili 10 %), je pa še vedno mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške.

Če ponazorimo s primerom: recimo, da ste lani z najemninami zaslužili 12.000 evrov bruto (100 eur/mesec) in ne uveljavljate dejanskih stroškov, bo vaša davčna osnova 10.200 eur, davka boste letos plačali 2.805 eur, neto zaslužek pa bo 9.195 eur.

V primeru, da bi uveljavljali dejanske stroške, npr. za zamenjavo vrat, oken ali strehe, in je bi ti stroški znašali 5.000 eur, bi bila vaša davčna osnova dva 7.000 eur (12.000 eur najemnine minus 5.000 eur stroškov). V tem primeru plačate 1.925 eur davka, neto zaslužek je 10.075 eur (12.000 eur minus 1.925 eur) .

Kdo je zavezan za oddajo napovedi?

Napoved oddate tisti, ki ste lani prejemali najemnino iz naslova oddaje stanovanja oz. drugega nepremičnega premoženja, ki ste ga oddajali stalnim najemnikom, kot so  študenti, drugi posamezniki, družine … Če ste oddajali stanovanje turistom prek Airbnbja (kar je bilo lani zaradi korone v veliki meri okrnjeno), morate imeti prijavljeno dejavnost in ste obdavčeni kot podjetnik. Če ste oddajali stanovanje pravnim osebam, ki so plačniki davka pri nas, potem napovedi ne oddate, saj vse uredi pravna oseba, ki odvede tudi akontacijo davka.

Obvezo napovedi imate tudi tisti, ki ste oddajali premično premoženje, kot so npr. bivalne enote, avtodomi, avtomobili, ipd.

Obdavčitev najemnin prejetih za nepremičnine v tujini

V tem primeru je potrebno davek napovedati v obeh državah, pri čemer lahko morebitne že plačane davke v tujini doma uveljavljate, kar vam zniža davčno osnovo. Če ste tam plačali več davka, kot bi ga doma, vračila ne boste dobili.

Uveljavljanje dejanskih stroškov

Na uveljavljanje dejanskih stroškov bodo na Fursu zagotovo pozorni, saj vam le-ti lahko bistveno znižajo davčno osnovo. Dejanske stroške uveljavljamo hkrati z oddano napovedjo, potrebno pa je imeti račune, s katerimi dokazujemo, da smo res plačali investicijo, s katero ohranjamo uporabno vrednosti premoženja. Če imate dotrajana okna, vrata, streho, ipd., bo strošek popravila ali zamenjave Furs zelo verjetno upošteval. Če pa gre za razkošje, se utegne zgoditi, da vam tak strošek zavrnejo in ne bodo upoštevali tistih stroškov popravil, ki občutno zvišujejo vrednost nepremičnine in jo prilagajajo novemu načinu uporabe. Stroški vzdrževanja pohištva in bele tehnike v nekaterih primerih tudi lahko znižujejo davčno osnovo, a le če je oprema natančno opredeljena v pogodbi med najemodajalcem in najemojemalcem. Če ste oddajali stanovanje pravni osebi, plačniku davka, ste rok za uveljavljanje dejanskih stroškov že zamudili – potekel je 15. januarja.

Na Fursu bodo zelo verjetno pozorni tudi na višino najemnine. Le-ta mora namreč odražati neko realno ocenjeno ceno za oddajo nepremičnine glede na njeno kakovost in lokacijo.

Odločbe o plačilu davka lahko pričakujete zgodaj spomladi, vsaj večino. Tisti, ki ste služili v tujini, boste odločbe dobili verjetno pozneje.

Poskrbite za davčno optimizacijo svojih prihodkov in se hkrati izognite plačilu nepotrebnih kazni in zamudnih obresti s pravočasno oddajo davčnih napovedi.

Vir: Finance